Dubrovačka kartografija potkraj 17. stoljeća Ćosić, Stjepan; Glamuzina, Nikola
Anali Zavoda za povijesne znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti u Dubrovniku,
05/2018, Letnik:
56, Številka:
1
Journal Article, Paper
Recenzirano
Odprti dostop
Analizira se kontekst nastanka, autorstvo i sadržaj triju kartografskogeografskih izvorâ dubrovačke provenijencije. Riječ je o rukopisnim djelima koja su nastala približno u isto vrijeme, potkraj 17. ...stoljeća, kada dolazi do bitnih promjena u političkoj konstelaciji jugoistočne Europe. Republika nije bila sklona izradi i objavljivanju karata svog teritorija, jer je “lokalno znanje” moglo postati dostupno potencijalnim osvajačima. Stoga u Dubrovniku nije bilo službenih kartografa ni kartografskih radionica. Sadržaj karata s ucrtanim granicama i mnoštvom oikonima ide u prilog tezi da su nastale u vrijeme sklapanja Karlovačkog mira 1699, kada su Dubrovčani vodili diplomatsku borbu s Mlečanima za neprekinutu granicu s Osmanskim Carstvom u zaleđu. Iako dubrovačke karte tehnički neusporedivo zaostaju za tiskanim djelima poznatih suvremenika, prikaz užeg područja Republike i neposrednog zaleđa po nekim je elementima (brojnost oikonima, hidrografska mreža i obalna crta) bolji nego u djelima poznatih kartografa.
Prvenstveno smo se bavili problemom smještaja toponima na web-kartama, jer se može primijetiti da i danas na najposjećenijim web stranicama s web-kartama smještaj toponima nije u skladu s ...kartografskim načelima, kartografskom vizualizacijom niti kartografskom generalizacijom. Postoje dobri i loši primjeri smještaja toponima na web-kartama, a dobri su uglavnom oni koji se drže kartografskih načela koja su primjenjivana i na tiskanim kartama, te to implementiraju u prikazu na web-kartama. Predložena je jednostavna metoda za odlučivanje o prikazivanju ili neprikazivanju nekog toponima u svom mogućem složenom okruženju pri prikazivanju sa svim ostalim kartografskim elementima i slojevima kako je to i uobičajeno na web-kartama. Možemo se približiti savršenom rješenju smještaja toponima, ali ipak će trebati pričekati složenije sustave koji primjenjuju umjetnu inteligenciju o kojima za sada možemo razmišljati u teorijskom obliku, a koji bi upotrebljavali razne načine učenja na primjerima i na vlastitim pogreškama, slično kao i ljudi.
U radu se razmatra prva integralna karta hrvatskih povijesnih regija koja je izrađena u drugoj polovici 17. st. Rukopisnu inačicu te karte za potrebe Papinskoga ilirskoga (hrvatskog) zavoda svetog ...Jeronima u Rimu nacrtao je Pietro Andrea Buffalini 1663. Ta karta je zatim, uz odgovarajuće izmjene, otisnuta pod naslovom Illyricum hodiernum u Lučićevu historiografskom djelu De Regno Dalmatiae et Croatiae te u Blaeuovu atlasu Atlas Maior sive Geographia Blaviana 1668. Sudeći prema sadržaju tih karata i političkim okolnostima u kojima su nastale, oblikovanju njihova sadržaja najviše je pridonio hrvatski polihistor i kartograf Ivan Lučić. On je kao vrsni poznavatelj povijesti i geografije Hrvatske vlastiti kartografski imaginarij pretočio u kartografsku sintezu u obliku pregledne karte koja je nastala na temelju kompilacije sadržaja starijih karata i na temelju osobnih istraživanja. Kartom je ponajprije htio jasno pokazati koji se prostor u duhu reformnokatoličkog ilirizma podrazumijeva tadašnjim Ilirikom, odnosno Hrvatskom, a ujedno iskoristiti mogućnost koju karta kao kodirana slika geografske stvarnosti ima kada je potrebno predočiti prostorne odnose u kontekstu historijsko-geografskog pregleda razvoja Hrvatske.
U radu su analizirane karte i tekstualni geografski opisi (peljar) zadarskog akvatorija iz djela Kitâb-ı Bahriye (Knjiga pomorstva) osmanskog moreplovca, pirata i kasnije admirala Pîrî Reisa. ...Komparativnom analizom sravnjeno je više primjeraka toga plovidbenog priručnika iz dosad poznatih istanbulskih izvora, ali i manje poznati primjerak iz Umjetničkog muzeja Walters (Walters Art Museum) u Baltimoru. Cilj je bio usporediti saznanja koja su o širem zadarskom prostoru posredstvom skrovitog rada stranca iz neprijateljskih redova, Pîrî Reisa, dobili Osmanlije u odnosu na radove suvremenih mu mletačkih kartografa, kao “domaćina” na istočnoj jadranskoj obali. Preispitivanje njegova rada iz povijesno kartografske ali i imagološko-geografske perspektive pokazuje da je uspio izbalansirati potrebu za nastankom navigacijski i geografski iznimno kvalitetnog materijala s vlastitom pozicijom stranca na istočnom Jadranu. Kartografske i narativne slike Pîrî Reisa o zadarskom akvatoriju predstavljaju odraz dosega i mogućnosti osmanske kartografije što omogućuje njezino preispitivanje. Razlog leži u činjenici da kvaliteta kartografskog i narativnog dijela produkcije Pîrî Reisa nije dosegnuta u onodobnim plovidbenim priručnicima. Korištena toponimija upućuje na to da se Pîrî Reis služio tuđim dostupnim izvorima, primjerice uputama za plovidbu, ali ih je kombinirao s brojnim vlastitim opažanjima. Stoga njegov rad predstavlja posve izvoran opis zadarskog akvatorija, koji zbog obilja novih podataka donosi potpuno nove znanstvene spoznaje.
Žemėlapis „Magni Dvcatvs Litvaniae in svos Palatinatvs et Districtvsdivisvs fimulque exactiore locorum pofttione, quantum fieri potuit correctus a Tobia Majero“. Lietuvos Didžiosios Kunigaikštystės ...žemėlapis. Pirmoji laida. Spalvintas vario raižinys. Vietovardžiai atspausdinti lenkų kalba, legenda atspausdinta lotynų kalba. Lapo viršutiniame dešiniame kampe atspausdintas tekstas, kuriame aprašytas LDK administracinis suskirstymas vaivadijomis ir pavietais. Žemėlapio kartušo ornamentika be LDK herbo.
Žemėlapis, kuriame vaizduojamas senasis Šiaurės Europos regionas – Germanija. Šis žemėlapis – tai iliustracinis priedas iš Kristupo Celarijaus knygos „Notitia orbis antiqui, sive geographia plenior, ...Christophorus Cellarius ex vetustis probatisque monimentis collegit, et novis tabulis geographicis“. Legenda ir vietovardžiai atspausdinti lotynų kalba.
Rusijos Europinės dalies ir Turkijos žemėlapis. Žemėlapi fragmentiškai nuspalvintas. Legenda ir vietovardžiai atspausdinti prancūzų kalba. Žemėlapio viršuje pritvirtinti du metaliniai žiedai, skirti ...žemėlapio pakabinimui. Žemėlapis sudarytas iš 36 stačiakampių popieriaus lakštų, kurie priklijuoti ant šviesaus audinio.
Primerjava med pokrajinsko distribucijo literarnih dogajalisc, pisateljskimi rojstnimi kraji in pisateljskimi prebivalisci (gre zlasti za pokrajinsko povest v 20. in 30. letih 20. stoletja) je ...pokazala, da je po stevilu rojstnih krajev in dogajalisc na prvem mestu Gorenjska, ki je prispevala vec kot cetrtino (27 %) pokrajinskih povesti. Sledijo Primorska (22 %) ter Stajerska in Dolenjska z enakim odstotkom pokrajinskih povesti (12 %). Pri Gorenjski, Stajerski in Dolenjski je razmerje med stevilom krajev rojstev avtorjev in stevilom povesti, ki se dogajajo v doloceni pokrajini, v korelaciji. V prid stevila povesti pa to razmerje odstopa pri Primorski, Prekmurju in Koroski, predvsem na racun plodovitih pisateljev Franceta Bevka, Miska Kranjca in Prezihovega Voranca. V primerjavi med pisateljskimi prebivalisci in dogajalisci zelo izstopata Ljubljana (30 %), kjer je dlje casa prezivela skoraj tretjina preucevanih pisateljev, in tujina (13 %); obe glede na stevilo prebivalisc pisateljev dosegata zelo nizke vrednosti v stevilu dogajalisc (Ljubljana 2 % in tujina 1 %). Izstopajoce stevilo prebivalisc v primeru Stajerske je treba pripisati eksodusu primorskih pisateljev zaradi fasisticnega pritiska med vojnama in njihovi naselitvi na Stajerskem. Lokalnozgodovinska pripoved je posebej ziva v zadnjem casu, ko se napaja se iz rodbinskih in rodovniskih raziskav (Vinko Korosak, Kmecka dinastija, 2003, Ivanka Mestnik, Grenki kruh, 2003) in arheoloskih izkopavanj (Rasto Bozic, Mesto situl, 2008) in mogoce tudi turisticnega interesa (Dusan Merc, Potopljeni zvon, 2004, Janez Svajncer, Gostilna na ovinku, 2002). Obilica dodane fotografske in arhivske dokumentacije, zgodovinopisni uvodi ter spremne besede postopoma ukinjajo mejo med leposlovjem in stvarno literaturo.1 Na lokalni status te produkcije, ki ima sem in tja bibliofilske ambicije (Rudi Simac, Legenda o sveti Heleni in sveti Marjeti, 2008), kazejo seznami lokalnih sponzorjev in slovarji lokalnega izrazja na koncu. Relativno visoke naklade so izraz intenzivnega novodobnega zanimanja za zgodovino domacega kraja ali vsaj mocnega prepricanja avtorjev in sponzorjev, da je sklicevanje na lokalno preteklost neobhodno za osmisljanje kulturnega vsakdanjika. Zadnje podjetje te vrste je literarni razpis za literarno upodabljanje Ptuja v okviru projekta Evropska prestolnica kulture, ki je pripeljal do serije romanov razlicne zanrske pripadnosti v zbirki Zapisani v Ptuj: Miha Remec, Mitrejin koder ali Casovna struna v Petoviono, 2011, Zdenko Kodric, Neboticnik Mitra, 2011, Jani Virk, Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim: Zgodba iz srednjega veka, 2012, Feri Lainscek, Orkester za poljube, izid napovedan za 2012. Ob prebiranju zgodovinskih povesti se nam zastavljajo vprasanja, kako na literarne opuse skozi zgodovino vplivajo fizicne, antropogene in druzbene znacilnosti geografskega prostora, kako je literatura svoj zivljenjski prostor besedilno predstavljala, kako je s tem vplivala na druzbeno dojemanje prostora, kako so se v literaturi na prostore vezale razlicne skupnostne identitete, zlasti nacionalna. Na ta in podobna vprasanja bomo poskusali odgovoriti s projektom Prostor slovenske literarne kulture: Literarna zgodovina in prostorska analiza z GIS, katerega glavni cilj je preuciti razvoj medsebojnih vplivov med geografskim prostorom, vecinsko poseljenim s Slovenci, in slovensko literaturo v obdobju 1780-1940. Za namene kartiranja slovenske literarne kulture so bile zasnovane stiri podatkovne zbirke, za katere zbiramo podatke: literarnozgodovinski podatki iz zivljenja avtorjev, literarno-institucionalno omrezje, medijska infrastruktura in spomin. Za raziskavo o literarno predstavljenih prostorih, ki ima v projektu sicer obrobno vlogo, sva poskusno prilagodila ze oblikovano podatkovno zbirko dogajalisc slovenske zgodovinske pripovedi (Miran Hladnik in Jakopin 1999). Pri tem ne gre za ponavljanje, potrditev, zavrnitev ali modifikacijo sklepov, ki so bili na podlagi podatkovne zbirke dogajalisc ze zapisani, ampak za pretvorbo prostorskih podatkov iz obstojece besedilne oblike v geografski informacijski sistem, ki omogoca prostorske analize tabelaricnih podatkov in graficno predstavitev rezultatov v obliki tematskih zemljevidov. Ker zeliva na zacetku le preizkusiti primernost predvidenega programa ArcGIS, sva se zadovoljila z izborom 48 zgodovinskih pripovedi. Kriterij za izbor je bila vkljucenost avtorjev, njihovih zalozb in casopisov, kjer so objavljali, ter dogajalisc v druge podatkovne zbirke projekta, kar naj bi vsaj delno omogocilo povezovanje, primerljivost in prostorsko analizo podatkov; do neke mere je na izbor vplivala tudi reprezentativnost (produktivnost avtorja, zastopanost pokrajine, zastopanost zanrskega tipa). Iz podatkovne zbirke slovenskega zgodovinskega romana, ki je v formatu EVA, sva za nase potrebe izbrala le posamezna relevantna polja, jih shranila v goli besedilni format in jih uvozila v Excel. To so bila polja za prostor in polja z osnovnimi bibliografskimi podatki: ime avtorja, naslov in podnaslov povesti, kraj in leto izida. Polju s krajevnim imenom, kot je bilo zapisano v romanu, sva dodala polje z ustreznim danasnjim geografskim poimenovanjem, polje za spol avtorja ter letnico in kraj rojstva in smrti. Smiselno se je zdelo dodati se povezavo na geslo o avtorju na Wikipediji in povezavo na celo besedilo na spletu, po moznosti na Wikiviru. Poskrbeti bo treba se za polje s povezavo na geslo o romanu v Wikipediji in za polje s povezavami na wikipedijska gesla o krajih in z njimi povezanih zgodovinskih dogodkih, v perspektivi pa se za moznost virtualnega casovnega popotovanja po literarno najbolj eksploatiranih zgodovinskih dogajaliscih. Tako pripravljeno Excelovo preglednico sva uvozila v program ArcGIS, kjer sva najprej z operacijo zdruzevanja dveh podatkovnih preglednic avtomatsko dodala koordinate slovenskim krajem, ki so imeli izpolnjeno polje z danasnjim geografskim imenom. Za vse ostale kraje sva morala koordinate vnesti rocno. Pri tem sva zaradi razlicnih koordinatnih sistemov locila dogajalisca v Sloveniji od tistih v tujini. Tockovne objekte, predvsem naselja, sva enostavno geolocirala z GIS-operacijo »Add X/Y data«, medtem ko je bilo treba povrsinsko obravnavana literarna dogajalisca omejiti z rocno digitalizacijo poligonov.
PDF
