Pri 19 vzorcih zelene krme, 5 vzorcih travne silaže in enem vzorcu sena z znano in vivo določeno prebavljivostjo smo po uradnem nemškem sistemu (DLG, 1997) ocenili vsebnost presnovljive energije (ME) ...in neto energije za laktacijo (NEL). Primerjalno smo energijsko vrednost in prebavljivost organske snovi (pOS) vzorcev ocenili na podlagi kemične sestave in prebavljivosti iz preglednic (DLG, 1997). Ugotovili smo, da na podlagi podatkov iz DLG preglednic podcenjujemo pOS za 2,1 ± 3,95%, vsebnost ME za 0,29 ± 0,52 MJ, vsebnost NEL pa za 0,21 ± 0,37 MJ kg-1 sušine (SS). Nekoliko manjše odstopanje od in vivo ocen smo dobili pri ocenjevanju ME (0,04 ± 0,45 MJ kg-1 SS) in NEL (0,03 ± 0,33 MJ kg-1 SS) na podlagi kemične sestave in regresijskih enačb iz literature (GfE, 1998). S hohenheimskim plinskim preskusom (in vitro) in uporabo primernih regresijskih enačb iz literature smo bistveno izboljšali točnost ocene. Razmeroma točna je bila enačba Menkeja in Steingassa (1987), po kateri smo v primerjavi z oceno in vivo podcenili vsebnost ME za 0,12 ± 0,26 MJ, vsebnost NEL pa za 0,09 ± 0,19 MJ kg-1 SS. Enačbe Aipleja in sod. (1995) so in vivo ocenjeno vsebnost ME precenile za 0,15 ± 0,24 MJ kg-1 SS, vsebnost NEL pa za 0,10 ± 0,17 MJ kg-1 SS. Pretežen del variabilnosti v vsebnosti ME je mogoče pojasniti z multiplo regresijsko enačbo na osnovi količine plina, ki nastane pri inkubaciji vzorcev z vampnim sokom in vsebnosti surovih maščob (R2 = 0,96).
Weendsko analizo, vsebnost rudninskih snovi in aminokislinsko sestavo smo opravili na definiranih vzorcih žit in koruze, pridelanih v Sloveniji leta 1997. Analizirali smo pet sort pšenice: pinka, ...ana, marija, rezka in žitarka; dve sorti ozimnega: alpha in robur ter dve sorti jarega ječmena: rex in gotic; tri sorte ovsa: valiant, pram in leanda in pet hibridov koruze: fanion, dea, helga, alberta in lotus. Pri pšenici in ječmenu smo ugotovili majhne razlike med posameznimi sortami v kemični sestavi. Pri ovsu izstopa sorta valiant po manjši vsebnosti surovih beljakovin in surovih maščob ter večji vsebnosti surove vlaknine. Pri koruzi pa odstopa hibrid fanion po večji vsebnosti surovih beljakovin in surovih maščob. Povprečne vrednosti posameznih hranljivih snovi v žitih, pridelanih v Sloveniji, se razlikujejo od literaturnih podatkov. Največja razlika je manjša vsebnost surovih beljakovin. V vsebnosti posameznih rudninskih snovi (P, Ca, Mg, K, Na, Zn in Mn) med sortami istega žita ni opaziti velikih razlik in povprečne vrednosti se dokaj dobro ujemajo z literaturnimi podatki, razen precej manjše vsebnosti natrija. Aminokislinska sestava beljakovin posameznih sort istega žita oz. koruze je podobna. V primerjavi z literaturnimi podatki smo ugotovili nekoliko večje koncentracije nekaterih esencialnih aminokislin v beljakovinah žit.
Na podlagi kemične sestave in in vitro metode, ki temelji na plinu, razvijajočem se pri inkubaciji vzorcev z vampnim sokom, smo določili vsebnost neto energije za laktacijo (NEL) 80 vzorcev travnih ...silaž. Vrednosti smo primerjali z ocenami, pridobljenimi z običajnimi postopki ocenjevanja NEL v slovenskih laboratorijih, to je na podlagi kemične sestave ter prebavljivostnih koeficientov iz preglednic ali regresijskih enačb iz literature. Ugotovili smo, da novejše DLG preglednice in enačbe vsebnost NEL precenijo. Vsebnosti NEL, ki smo jih dobili z upoštevanjem koeficientov prebavljivosti objavljenih v DLG (1991) preglednicah precenijo in vitro ocenjene vrednosti za 0,42 ± 0,43 MJ, DLG (1997) za 0,50 ± 0,36 MJ, enačba po Menkeju in Steingassu (1987) za 0,36 ± 0,42 MJ ter enačbe GfE (1998) za 0,53 ± 0,40 MJ NEL kg–1 sušine (SS). Regresijska analiza je pokazala, da vse ocene sistematično odstopajo od in vitro ocenjenih vrednosti. Za ocenjevanje manj kakovostnih vzorcev travnih silaž, ki vsebujejo manj kot 5,5 MJ NEL kg–1 SS, priporočamo uporabo starejših nemških preglednic (DLG, 1982), za bolj kakovostne vzorce travnih silaž (> 5,5 MJ NEL kg–1 SS) pa so primernejše novejše preglednice (DLG, 1997), pa tudi uradne nemške enačbe (GfE, 1998). Pri vseh postopkih ocenjevanja smo ugotovili razmeroma velika povprečna posamična odstopanja (od 0,33 do 0,57 MJ kg–1 SS) od in vitro ocenjenih vrednosti. Največje posamično odstopanje je doseglo 1,5 MJ kg–1 SS. Predlagamo nove multiple regresijske enačbe za ocenjevanje vsebnosti presnovljive energije in NEL v travnih silažah na podlagi kemične sestave. S temi enačbami lahko zmanjšamo sistematična odstopanja od in vitro ocenjenih vrednosti, nepojasnjenim odstopanjem, ki znašajo v povprečju več kot 0,3 MJ NEL kg–1 SS, pa se z uporabo klasične weendske analize ne moremo izogniti.
Ocenjevanje energijske vrednosti mrve BABNIK, Drago; VERBIČ, Jože; ŽNIDARŠIČ, Tomaž
Acta agriculturae slovenica,
12/2001, Letnik:
78, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Z in vitro metodo, ki temelji na plinu razvijajočem se pri inkubaciji vzorcev z vampnim sokom, smo ocenili vsebnost neto energije za laktacijo (NEL) 100 vzorcem mrve zbranimi v letih 1999 in 2000. ...Vrednosti smo primerjali z ocenami, pridobljenimi z običajnimi postopki ocenjevanja NEL v slovenskih laboratorijih, to je na podlagi kemične sestave ter prebavljivostnih koeficientov iz preglednic ali ob pomoči regresijskih enačb iz literature. Ugotovili smo, da so na podlagi preglednic DLG (1982) ocenjene vsebnosti NEL v mrvi odstopale od in vitro ocenjenih vrednosti za –0,22±0,35 MJ NEL kg–1 sušine (SS). Ocene na podlagi novejših DLG (1991) preglednic so odstopale od in vitro ocenjenih vrednosti za 0,25±0,31 MJ, na podlagi DLG (1997) za 0,20±0,33 MJ ter na podlagi enačb GfE (1998) za 0,16±0,33 MJ NEL kg–1 SS. Ocene z enačbo po Stekarjevi in sod. (1994) so v povprečju odstopale od in vitro ocenjenih vrednosti za 0,01±0,33 MJ NEL kg–1 SS. Regresijska analiza je pokazala, da so vse ocene sistematično odstopale od in vitro ocenjenih vrednosti. Za ocenjevanje manj kakovostnih vzorcev mrve z ekstenzivnih travnikov, ki vsebujejo manj kot 5,2 MJ NEL kg–1 sušine, priporočamo uporabo starejših nemških preglednic (DLG, 1982), za bolj kakovostne vzorce mrve (> 5,2 MJ NEL) pa so primernejše novejše preglednice (DLG, 1997) in uradne nemške enačbe (GfE, 1998). Povprečni vzorci s slovenskih kmetij so ocenjeni najbolj točno z enačbo po Stekarjevi in sod. (1994). Za vse ocene so bila značilna razmeroma velika povprečna posamična odstopanja (0,27–0,32 MJ kg–1 SS) od in vitro ocenjenih vrednosti. Največja posamična odstopanja so presegla 1 MJ kg–1 SS. Predlagali smo nove enačbe za ocenjevanje vsebnosti presnovljive energije in NEL v mrvi. Ugotovili smo, da je mogoče s temi enačbami odstopanja od in vitro ocenjenih vrednosti zmanjšati za 10 do 50 %. Nepojasnjenim odstopanjem, ki znašajo v povprečju približno 0,2 MJ NEL kg–1 SS, se z uporabo klasične weendske analize ne moremo izogniti.
Zrnje metuljnic v prehrani Tatjana PIRMAN; Jasna M.A. STEKAR; Etiennette COMBE
Acta agriculturae slovenica,
12/1997, Letnik:
70, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Več kot 65 % beljakovin in več kot 80 % energije zaužijemo z rastlinsko hrano. Metuljnice zato zavzemajo posebno mesto pri prehrani, ker vsebujejo skoraj dva do trikrat več beljakovin kot žita. So ...tudi pomemben vir energije, več vitaminov skupine B-kompleks, esencialnih elementov in vlaknine. Beljakovine so nekoliko slabše kakovosti zaradi pomanjkanja žveplo vsebujočih aminokislin, vendar če jih uživamo v kombinaciji z žiti, dosežemo zgleden dopolnjujoč učinek. Navajamo nekaj najpogostejših antihranilnih spojin, ki so v zrnju metuljnic, njihov vpliv na hranilno vrednost in uporabo metuljnic v prehrani.
Določili smo kemično sestavo in in vitro prebavljivost zrnja, nezrnatega dela, koruze za siliranje in ustreznih silaž dveh hibridov, ene trdinke in ene zobanke. Hibrida sta se značilno razlikovala v ...deležih listov+ličja, klasincev in zrnja. Hibrid je značilno vplival na vsebnost surovih beljakovin in pepela v zrnju in nezrnatem delu. Zrnje obeh hibridov se je razlikovalo tudi v vsebnosti surovih maščob. Vzorci koruze za siliranje so se značilno razlikovali v vsebnosti v nevtralnem detergentu netopnega N in surovih maščob. Silaža, ki je bila pripravljena iz trdinke, je vsebovala manj hemiceluloz, več surovih maščob in škroba in je imela večjo ocenjeno vsebnost neto energije za laktacijo. Tip hibrida ni vplival na potek vrenja v silosu in na aerobno stabilnost silaže. Opazili smo, da se je med siliranjem vsebnost hemiceluloz in celuloze zmanjšala za približno 15 %, vsebnost škroba pa je ostala podobna kot v izhodnem materialu.
Določili smo kemično sestavo in in vitro prebavljivost zrnja, nezrnatega dela, koruze za siliranje in ustreznih silaž dveh hibridov, ene trdinke in ene zobanke. Hibrida sta se značilno razlikovala v ...deležih listov+ličja, klasincev in zrnja. Hibrid je značilno vplival na vsebnost surovih beljakovin in pepela v zrnju in nezrnatem delu. Zrnje obeh hibridov se je razlikovalo tudi v vsebnosti surovih maščob. Vzorci koruze za siliranje so se značilno razlikovali v vsebnosti v nevtralnem detergentu netopnega N in surovih maščob. Silaža, ki je bila pripravljena iz trdinke, je vsebovala manj hemiceluloz, več surovih maščob in škroba in je imela večjo ocenjeno vsebnost neto energije za laktacijo. Tip hibrida ni vplival na potek vrenja v silosu in na aerobno stabilnost silaže. Opazili smo, da se je med siliranjem vsebnost hemiceluloz in celuloze zmanjšala za približno 15 %, vsebnost škroba pa je ostala podobna kot v izhodnem materialu.
Zrnje metuljnic v prehrani Tatjana PIRMAN; Jasna M.A. STEKAR; Etiennette COMBE
Acta agriculturae slovenica,
12/1997, Letnik:
70, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Več kot 65 % beljakovin in več kot 80 % energije zaužijemo z rastlinsko hrano. Metuljnice zato zavzemajo posebno mesto pri prehrani, ker vsebujejo skoraj dva do trikrat več beljakovin kot žita. So ...tudi pomemben vir energije, več vitaminov skupine B-kompleks, esencialnih elementov in vlaknine. Beljakovine so nekoliko slabše kakovosti zaradi pomanjkanja žveplo vsebujočih aminokislin, vendar če jih uživamo v kombinaciji z žiti, dosežemo zgleden dopolnjujoč učinek. Navajamo nekaj najpogostejših antihranilnih spojin, ki so v zrnju metuljnic, njihov vpliv na hranilno vrednost in uporabo metuljnic v prehrani.
