Avtorica v članku podaja kontrastivno analizo Li Zehoujevega koncepta sedimentacije in koncepta arhetipov C. G. Junga. Članek najprej podrobno predstavi koncept sedimentacije in pokaže, zakaj pri ...njem ne gre samo za estetski, temveč tudi za kulturno-psihološki pojem. Na osnovi tovrstne predstavitve Lijeve konceptualizacije in teoretskih osnov sedimentacije avtorica kritično primerja ta pojem z Jungovimi arhetipi. Članek nazorno prikaže, da so razlike med obema konceptoma zelo daljnosežne, saj nakazujejo splošno oziroma paradigmatsko razliko med referenčnima okviroma prevladujočih zahodnih diskurzov na eni in specifično kitajske teorije na drugi strani.
Fang Dongmei (1899–1977) je eden osrednjih predstavnikov druge generacije modernega konfucijanstva, četudi se sam nikoli ni izrecno izrekel samo za konfucijanca, temveč je vselej poudarjal, da je po ...duši poleg tega tudi daoist in budist. Vsekakor je teoretski doprinos tega, na zahodu še vedno precej neznanega modernega filozofa k moderni kitajski filozofiji vreden podrobnejše obravnave. Pričujoči članek se osredotoča predvsem na analizo in interpretacijo ontoloških in epistemoloških vidikov njegove filozofije, pri čemer so v ospredju njegovi koncepti celostne harmonije, konfucijanskega moralnega sebstva, ustvarjalne ustvarjalnosti, enotnosti dejstev in vrednot, ter razuma in intuicije.
Članek se osredotoči na pomembno spremembo v kitajski misli 20. stoletja: ponovno rojstvo konfucianizma kot intelektualnega gibanja, imenovanega »novi konfucianizem«, ki se v sodobni kitajski družbi ...ponuja kot možna alternativa marksistični ideologiji. Vendar kaj sploh je »novi konfucianizem«? Avtor najprej izpostavi problematiko poskusa opredelitve konfucianizma z zahodnega zornega kota in težave, ki se pri tem pojavijo. Opre se predvsem na dela Jiang Qinga 蒋庆, enega osrednjih mislecev tega idejnega gibanja, ter na študije njegovega glavnega zahodnega interpreta, raziskovalca Daniela Bella. V nadaljevanju pretrese nekaj najpogostejših oznak: novi konfucianizem kot religija, kot družbena doktrina ali kot nova politična opcija. Ne glede na neulovljivost koncepta se zdi, da se gibanje v moderni kitajski družbi razvija povsem spontano in pridobiva vse več privržencev, tudi s pomočjo lahkotnejšega literarnega žanra, v katerem se lahko prirejene Konfucijeve misli kot nasveti za soočanje z vsakdanjim življenjem približajo širši množici.
The philosophical traditions of China have arguably influenced more human beings than any other. China has been the home not only of its indigenous philosophical traditions of Confucianism and ...Daoism, but also of uniquely modified forms of Buddhism. As Ronnie L Littlejohn shows, these traditions have for thousands of years formed the bedrock of the longest continuing civilization on the planet; and Chinese philosophy has profoundly shaped the institutions, social practices and psychological character of East and Southeast Asia. The author here surveys the key texts and philosophical systems of Chinese thinkers in a completely original and illuminating way. Ranging from the Han dynasty to the present, he discusses the six classical schools of Chinese philosophy (Yin-Yang, Ru, Mo, Ming, Fa and Dao-De); the arrival of Buddhism in China and its distinctive development; the central figures and movements from the end of the Tang dynasty to the introduction into China of Western thought; and the impact of Chinese philosophers ranging from Confucius and Laozi to Tu Weiming on their equivalents in the West."
Pričujoči članek izpostavi novo interpretacijo Ji Kangove (Kitajska, 223–262) teorije glasbe, ki temelji na njegovem razumevanju spoznavnoteoretskih osnov percepcije. Analiza pokaže, da je bilo ...njegovo razumevanje osnovano na strukturni zvezi med subjektom in objektom dojemanja.
PDF
