Namen prispevka je kvantitativno ovrednotiti vpliv različnih dejavnikov na mobilnost ponudbe dela na kmečkih gospodarstvih. Raziskava temelji na analizi popisnih podatkov o zaposlitvenem odločanju ...nosilcev kmečkih gospodarstev v letih 1991 in 2000 z uporabo modela kmečkih gospodarstev. Uporabljali smo pristop z izvedbo probit modela v dveh različicah, katerih funkcijski obliki se razlikujeta z ozirom na predpostavljeni učinek predhodnega statusa zaposlitve. Analizirani dejavniki obsegajo individualne značilnosti referenčnih oseb (spol, starost, raven izobrazbe, potencialni dohodek izven kmetijstva), značilnosti gospodinjstva (velikost, struktura), značilnosti kmečkega gospodarstva (ekonomska velikost, obseg dela, delovna intenzivnost) in lokalne razmere na trgu dela. Kljub specifičnim strukturnim razmeram slovenskega kmetijstva in svojstveni dinamiki makroekonomskih trendov rezultati modela ne odstopajo bistveno od obstoječih empiričnih dognanj o dinamiki ponudbe dela na kmečkih gospodarstvih. Udeležba nosilcev kmečkih gospodarstev na trgu dela ni simetrična niti reverzibilna. Rezultati modela kažejo na tendenco v smeri ohranjanja enakega statusa zaposlitve, ki je izrazitejša zlasti pri nosilcih kmečkih gospodarstev, zaposlenih na kmetiji. Nizka stopnja mobilnosti ponudbe dela slabi učinkovitost alokacije dela na kmečkih gospodarstvih. Deli tega problema se pojavljajo v obeh segmentih trga dela: na strani ponudbe se odraža v nizki stopnji delovne usposobljenosti in nizkem poklicnem statusu referenčnih oseb, na strani povpraševanja pa se odraža v neugodnih lokalnih razmerah na trgu dela.
V prispevku skušamo z uporabo modela kmečkih gospodarstev kvantificirati vpliv dejavnikov, na odločanje o zaposlitvi na kmečkih gospodarstvih v Sloveniji. V raziskavi smo uporabili izvorne podatke o ...kmečkih gospodarstvih iz popisa kmetijstva 2000, pri čemer se omejujemo na zaposlitveno odločanje nosilcev kmečkih gospodarstev in njihovih partnerjev. Rezultati modela potrjujejo dejstvo, da je vložek dela na kmečkih gospodarstvih v pretežni meri sestavljen iz dela oseb, ki jim kmetijstvo predstavlja dopolnilni vir zaposlitve, in oseb, ki presegajo upokojitveno starost. Zaposlitvene odločitve referenčnih oseb so najpogosteje povezane z zaposlitvijo izven kmetije. V večini primerov je zaradi omejene ekonomske velikosti mogoča zaposlitev največ ene osebe na kmetiji. V večini primerov so to nosilci kmetij. Njihov status zaposlitve je odvisen od značilnosti kmečkega gospodarstva in posameznikovih individualnih značilnosti. Ugodne razmere na trgu dela (‘demand-pull’ dejavniki) zvišujejo verjetnost nekmetijske zaposlitve. Zaposlitvene alternative njihovih partnerjev (in verjetno tudi drugih članov gospodinjstva) so v večini primerov zožene na različne vrste nekmetijskih zaposlitev. Verjetnost njihove zaposlitve na kmetiji narašča z ekonomsko velikostjo in morebitnim obstojem dopolnilne dejavnosti na kmečkem gospodarstvu. Prispevek zaključujemo z diskusijo o agrarnopolitičnem pomenu rezultatov. Agrarnopolitične cilje, ki se nanašajo na trg dela v kmetijstvu, primerjamo z rezultati raziskave in na njihovi osnovi utemeljujemo potrebo po bolj ciljno usmerjenih ukrepih kmetijske politike ne tem področju.
