Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Prebiranje krompirja. Navadno se je krompir iz voza razsulo po tleh, da se je posušil. Večji gomolji so bili za sprotno porabo, ...nekaj ga je bilo za seme za naslednje leto in nekaj za živali. V Brkinih je prst odlična za kromprir, jabolka in slive, zelje in še kaj. Fotografirano pred Mejdonovo hišo, Marjo Lovretov, Marjo Betegarjev, Neva, Silvo, Cvetka, Marija Mejdonova. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Na fotografiji je kal za Blaževo hišo in pred Šimonovo hišo, ki je ni videti na fotografiji. Bosanci so prihajali po drva v Brkine, ...jih nalagali na tovornjake in jih vozili v Trst. Spali so po štalah. Na Mršah so obstajali trije kali. Najdaljši je bil na Mlaki. Tam so se otroci najraje drsali, ker je bila najdaljša drsalca. Prve dni po dvijem drsanju so otroke bolele vse mišice na nogah. Drugi dan so težko hodili in se drug drugemu smejali, češ da so hodili “ku da bi bli usrani”. Na Mlaki je bilo dovolj prostora, da so prišli na drugi konec, nato so tekli še deset metrov, da so se lahko ustavili, ker bi sicer padli in z obrazom zarili v tla. Če je otrok na čevljih imel gladke žeblje, je šlo hitro, z novimi žeblji je šlo počasneje. Čeveljci so bili zabiti z žebeljci, spredaj in zadaj pa so bili podkovani, da si ne bi otroci prehitro uničili čevljev, saj se takrat ni lahko prišlo do novih. Včasih so šuštarji/čevljarji hodili po hišah osem dni na leto, da so pri vsaki hiši vse popravili, kar so imeli popraviti. Pri Slavkini družini je zadeve opravil Slavkin oče, saj je imel čevljarsko mašino. Vremčeva fanta Nine in Tone sta žagala drva pri kalu. Ko sta jih nažagala, sta jih še klala. Za otroke se nista zmenila. Slavka je bila pri najmlajših in je želela priti čez “lejso”, čez zelo tanek led. Takrat sta se Vremčeva fanta ustavila in začela kričati Slavki: “Ti, pupka, kaj ne vidiš, de buoš šla pod vuodo. Hodi hitru vn!” Slavka je bila sredi kala, ni se mogla obrniti, saj bi se led vdrl. Ustrašila se je in z vsemi močmi skočila in se hitro pognala naprej ter srčno prišla iz razbitega ledu. Vremčeva fanta sta gledala in se smejala. Slavko je bilo sram in je zbežala domov. Doma so seveda nanjo kričali in od takrat se ni več upala tekati po tenkem ledu, lejsi. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Grabljenje in nakladanje sena na voz lojtrnik. Slavkina v šesto noseča mama grabi, oče Jože na vozu pešta seno, Darjo muha krave, ...Olga grabi.Ko je voz, ga “obucajo” (ograbljevanje, pograbijo odvečno štrleče seno, da se ne po poti obeša na grmovje, veje itd.), na sredo voza se da žrd, z “opasivnico” trikrat povežejo okrog voza. etnografski muzej, košnja. Za otroke je bilo največje veselje spomladi, ko se je vozilo gnoj na njive. Otroci so zavirali/žlajfali vozove po strmini navzdol, sicer pa so se usedli na suro voza od zadaj. Ko so prišli na njivo, so po svojih močeh pomagali zvrniti koš. Ko so se vračali, je bilo otrokom najlepše, saj so najmlajši poskakali v koš, četudi umazan od gnoja, večji so ostali na suri. V košu so se trdno držali za rob in gledali naokoli, kot bi se peljali v najlepši kočiji.Njive so orali samo odrasli. Otroci so samo od daleč gledali. Pri košnji so otroci pomagali grabiti in mešati seno. Kadar se je nakladalo seno, so ga otroci navadno peštali. Seno je seveda zbadalo, da so imeli opraskane roke in noge. Najlepše je bilo na poti domov, saj so se povečini in če se je le dalo, otroci peljali na vozu. Zaradi višine se je otrokom zdelo, kot bi gledali na zemljo z višav. Držati so se morali na sredini, ker se je voz zibal na vse strani. Včasih se je voz prevrnil in otroci so zleteli dol. Ko so na vozovih vozili pridelke domov, takrat se niso otroci smeli peljati na vozu. Cesta je bila prestrma in vožnja prenaporna za krave. odlomek pesmi MršeV mršanskih hribih delo teži, se težko dela, kopa in kosi, ker vse je na hribu in se na hrbtu nosi, sadje, butare in oprtnjak do vasi.(zapisana 26.01.2002) - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Na fotografiji oče Rudija Bubniča, Tone, brat Albin. Bubnič so se pisali v Obrovu Muskini, Mornarovi, Ninetovi, Vadnjalovi, oboji ...Popinci, Kozlevkini, Tomažinovi, oboji Krinovi in Šuštarovi. Fotka nima letnice, last Rudija Bubniča. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Krave se napajajo v kalu. Na Mršah je hrib Hrib, kjer se z njega odpira razgled od Triglava do Snežnika, najlepši je ob lepem ...sončnem zahodu. Razgled sega do Gradeža in Barbane v Italiji. Ampak mršanski otroci morja niso pogrešali. Imeli so tri velike kale, v katerih so se lahko kopali. Prednost so imeli fantje od štirinajstih let dalje, mlajši so se lahko pridružili, ampak ne vedno, ker so starejšim preveč nagajali. Plavali so s plohi ali pa napihnili ‘šlauf od bicikla’, da jih je držal na vodi. Fantje so imeli očiščen velik in globok poljski vece ali ‘kanduot’ v žlebu na Laučini. Tako so se lahko kopali v čisti vodi, a je bila tako mrzla, da ni bila priporočena majhnim otrokom. Ob nedeljah so otroci obiskovali nedeljsko mašo, popoldan pa večernico. Od maše domov so se dekleta menila, da bi se tudi sama okopala v kalu. Po kosilu so se nekega dne zbrala pri kalu za hišo Šimonovo. Bilo jih je pet, starejša je imela enajst let, ta mlajša pa sedem. Za skednjem so si punce vzele deske, plohe, in šle na kal po Mlaki na Barišče, na največji in najbolj oddaljen kal. Da si ne bi umazale oblek, so si slekle vse, ostale gole in obleke skrile v ograjo. Blato jim je segalo do kolen. Seveda so se smejale. Skakale so po vodi in se škropile. Nekdo pa jih je videl in pripeljal fante h kalu. Začeli so jih dražiti, se smejati in metati kamenje, da bi prišle ven. Bile so popolnoma gole in zaradi sramu niso hotele ven. Fantje so seveda vzeli obleke in jih nesli daleč proč od kala. Dekleta so bila primorana priti iz kala in stekle so se obleči. Oblekle so se kar umazane od blata, saj se niso mogle nikamor obrisati, saj so jih fantje gledali in se smejali. Samo starejša ni šla ven. Začela je jokati. Ker jo je bilo preveč sram, se je še bolj potiskala v vodo. Usmilil se je je starejši mulc in ji vrgel obleko, da se je oblekla kar v vodi in prišla nato ven. Tako se je končal poučni dan plavanja. Seveda je glas prišel tudi do mater in šele nato je bil ogenj v strehi. Vse matere deklet so se naslednjo nedeljo zbrale pri Šimonovih in se pogovarjale, kaj bi bilo treba storiti, kako jih kaznovati. Slavko je njena mati pred ostalimi materami in hčerami kaznovala tako, da jo je dala na kolena, ji povlekla krilo gor, hlačke dol in jo namahala s šibo po goli riti. Od jeze in sramote Slavka ni niti pisnila, je pa mami in sestri zamerila do današnjega dne, saj nobena druga mama ni svoje hčere kaznovala, razen njene.Krave so se tudi izgubljale, seveda, medtem ko so jih otroci pasli. Krave so imele zvonce okrog vratu, ravno zato, ker so se pasle po grmovju. Nekega dne so fantje prišli na skrito in kravje zvonce zapolnili s travo. Dekleta niso več slišala kravjih zvoncev in so začela tekati in iskati krave, ampak zvoncev ni bilo slišati od nikjer. Potem so začela klicati krave po imenih: Sivka, Belka, Liska – da bi se oglasile, pa se ni slišalo nič. Ko so skoraj obupale, se je zvonec odmašil in krave so spet zacingljale; včasih blizu, včasih na drugem hribu. (Brkinske stezice)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Družina Lešnik iz Jablanc v Zgornji Koreni pri spravljanju sena v Pernici.- All metadata published by Europeana are available free ...of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Tisti, ki so odraščali v času, ko je bila domača žival edini vir mesa, znajo povedati, da so bile koline nekoč praznik.- All ...metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
