The monograph ('Home and Work on Farms: The Study of Generations and Gender Relationships') consists of eight thematically related chapters discussing ‘home and work’ in the farm population. The ...authors interpret some basic results of empirical research on generations and gender relations on farms through the review and analysis of some strategic national documents on farming development in Slovenia and domestic and foreign studies on the issue.
V prispevku so predstavljeni razvojni trendi v slovenskem kmetijstvu na podlagi statističnih podatkov popisa prebivalstva v letu 1991 in popisa kmetijstva v letu 2000. Predstavljena so predvidevanja ...o trendih gibanja števila kmetij ter razvoju velikostne, socio-ekonomske in proizvodne strukture kmetij po letu 2010. Razvojni scenarij predvideva nadaljnje zmanjševanj števila kmetij in ob tem povečevanje njihove velikosti, ki pa bo še vedno daleč pod EU povprečjem. Ravno tako se predvideva oblikovanje štirih skupin kmetij: čiste profesionalne kmetije, klasične mešane kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo in dopolnilne kmetije.
Analiza prisotnosti stročnic v kolobarju slovenskih ekoloških kmetij temelji na anketah, poslanih 30-im gospodarjem ekoloških kmetij konec leta 2002 in 2004 in na preučitvi sestave kolobarja na treh ...ekoloških kmetijah na Gorenjskem v obdobju 2001 do 2004. Rezultati anket kažejo, da je večini kmetov znan pomen stročnic pri ohranjanju in izboljšanju rodovitnosti tal, kljub temu pa stročnicam pri sestavi njivskih kolobarjev ne namenjajo pozornosti zaradi nepoznavanja vrst in tehnologije pridelave na njivi ter neznanja pri uporabi zrnja in zelinja za prehrano ljudi in živali. S preučitvijo sestave štiriletnih njivskih kolobarjev na treh ekoloških kmetijah je bilo ugotovljeno, da je delež okopavin v kolobarju na kmetiji A 48 %, na kmetiji B 57 % in na kmetiji C 41 %, kar v primerjavi z norfolkškim kolobarjem presega ustrezen 25-odstotni delež okopavin, nasprotno pa je delež žit v kolobarjih teh kmetij veliko manjši od ustreznih 50 % in sicer na kmetiji C jih je 34 %, na kmetiji A 29 %, na kmetiji B pa komaj 18 %; od stročnic so v njivskem kolobarju le detelje v mešanicah s travami (kmetija A 23 %, kmetija B 25 %, kmetija C 41 %), kar pomeni, da imata kmetiji A in B v kolobarju pomembno manj stročnic, ki bi morale v čistem posevku pokrivati 25 % zemljiščV predlogu izboljšanih kolobarjev je večji delež žit in manjši delež okopavin ter setev stročnic v smeri čistih posevkov detelj in debelo zrnatih stročnic za krmo živali v čistih posevkih (grah, soja) in v mešanih posevkih (ovsiga), ekološki kmetje pa bi morali razmisliti tudi o širjenju debelo zrnatih stročnic za prehrano ljudi iz gredic na njive.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Obvezni del kozolca je “hlapec” – lesena priprava v obliki stola, ki se jo obesi na “late”. Hlapec je omogočal, da se je seno lahko ...pospravilo tudi na najvišje “late” v oknu ali “štantu” kozolca.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Na fotografiji je prikazana gradnja stanovanjskega bloka ob Taborski cesti z banko in zavarovalnico v pritličju. V ozadju ob ...kozolcu na drugi strani Adamičeve ceste se vidi Podejžarjeva hiša, ki je danes ni več. Na njenem mestu stojijo stanovanjski bloki. Na hribu v ozadju stoji zdravstveni dom.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Najvišji vrh v ozadju je Lesno brdo. Po fotografiji je bila 4. 6. 1945 narejena znamka.- All metadata published by Europeana are ...available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Desetinar je dvojni kozolec – toplar, ki je po oceni nastal v 30. letih 19. stoletja. Kozolec ima dva para oken, nosilni stebri ...stojijo na kamnitih in betonskih podstavkih. Roke, ki povezujejo stebre s prečnim veznim tramom, so rahlo usločene. Čelni brani sta bolj redko mreženi s tramiči in na mestu osrednjega hodnika je na obeh straneh širok vhod, zaprt z vrati. Po imenu desetinar lahko sklepamo, da je bil prvotno namenjen shranjevanju dajatev, ki so jih podložniki prinašali prav pod kozolec. Ta namreč stoji ob poti, ki vodi do zunanjega grajskega dvorišča, ki je bil najprimernejši za prevzem obveznih okoliških dajatev.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Majhno dvorišče na vzhodni strani zapira kozolec. Zasnovan je kot kozolec toplar z dvema paroma oken. Po naročilu takratnega ...gospodarja Franca Močilnikarja so ga leta 1929 postavili Gričarjevi tesarji iz Prikrnice. Masivni leseni stebri stojijo na betonskih podstavkih. V prečni vezni tram je vrezana letnica 1929 in inicialki M in F. Čelne in prečne brane so gosto mrežene s trami. Ti so v brane že pritrjeni z žeblji. V čelni brani je vgrajena odprtina z vrati. Roke, ki povezujejo stebre s prečnimi veznimi trami, so rahlo ukrivljene. Kozolec ima dvokapno streho s čopoma. Prvotno slamnato streho so okrog leta 1960 zamenjali z betonsko kritino.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Na zahodni strani nekdanjega Mecetovega mlina ob potoku Rača stoji obnovljen kozolec na kozla. Nosilni leseni stebri stojijo na ...betonskih podstavkih. Kozolec ima en par oken in na zahodni strani dograjen enojni kozolec. Na strani, ki je obrnjena proti mlinu, je bila vgrajena odprtina. Roki, ki povezujeta stebra s prečnim veznim tramom na vzhodni strani, sta kratki in rahlo usločeni, na zahodni strani sta roki kratki ter ravni. Nesorazmerna dvokapna streha je bila do decembra 2009 prekrita z delno opečnim zareznikom ter delno betonsko kritino. Po naročilu sedanjega lastnika so krovci obnovili ostrešje ter ga na novo prekrili z škriljem. Glede na večkratno obnovo kozolca je možno, da je star okrog 100 let.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Na zelo lepi in izraziti legi nad zaselkom Podkraj stoji eden najstarejših kozolcev v vasi. Pri kozolcu se odpre razgled proti ...Julijskim in Kamniško-Savinjskim Alpam ter razgled nad vasema Zgornji in Spodnji Tuštanj. Zasnovan je kot kozolec toplar z dvema paroma oken. Leseni masivni nosilni stebri stojijo na kamnitih podstavkih. Roke, ki povezujejo stebre s prečnimi veznimi trami, so dolge in ravne. Osrednji hodnik zapirajo vzdolžne in prečne brane, ki imajo vgrajeno redko mrežo tramov. Streha je strma, dvokapna s čopoma in krita z opečno kritino. Prvotno slamnato streho so leta 1950 zamenjali z opečno kritino. Zanimivost je, da je tega leta lastnik za štiri kubične metre drv dobil 800 opečnatih strešnikov. Kozolec stoji v smeri vzhod-zahod. Na zahodni čelni brani je odprtina za vrata. Po načinu gradnje lahko sklepamo, da je bil postavljen okrog leta 1850.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
