Prispevek predstavlja poskus uporabe kmečkih zapuščinskih inventarjev za namen preučevanja življenjskega standarda s primerjalnim pristopom. Za namen primerjave smo izbrali štiri študije, ki se ...ukvarjajo s stanjem na Češkem, Madžarskem, v Belgiji in Kataloniji. Poglavja prispevka imajo, tako kot izbrane študije, različne metodologije. Kljub različni stopnji natančnosti navedenih podatkov v obravnavanih inventarjih lahko iz vsakega obravnavanega območja izluščimo posebnosti, ki se nanj nanašajo in so s slovenskimi inventarji najbolj primerljive. Z vidika vsakdanjih predmetov je bilo življenje povprečnega kmeta na različnih koncih Evrope in v Sloveniji dokaj podobno.
V prispevku izhajamo iz spoznanja, da je eden od temeljnih pogojev za zagotavljanje socialne varnosti starejše generacije kmečkega prebivalstva uspešen prenos kmetij na mlajšo generacijo. Ker se ...mladi vse redkeje odločajo za prevzeme kmetij, kar je v Sloveniji značilno predvsem za hribovska območja, smo preučili, kateri dejavniki vplivajo na nasledstvo na kmetijah. Raziskava je pokazala, da imajo najbolj izrazit vpliv dejavniki, skozi katere se odražajo tradicija oziroma tradicionalni vzorci mišljenj in ravnanj ter stališča, percepcije in mnenja gospodarjev, predvsem pa dejavniki, ki izražajo ekonomsko moč kmetij. V zaključku prispevka so navedeni nekateri predlogi, na podlagi katerih bi se mladi za prevzemanje kmetij in ohranjanje kmetijske dejavnosti na njih pogosteje odločali, s tem pa tudi za zagotavljanje ustrezne socialne varnost nekdanjih gospodarjev in njegovih partnerjev po predaji kmetij naslednikom.
Analizirali smo primernost in ekonomske razsežnosti morebitnega izvajanja ukrepa zgodnjega upokojevanja v Sloveniji. Uporabili smo pristop simulacijske analize s pomočjo različnih scenarijev ...izvajanja ukrepa, ki upoštevajo starostno strukturo kmetijskih gospodarjev, njihov socialni položaj in kmetijske površine v njihovi obdelavi. Odzivnost gospodarjev na morebitno uvedbo ukrepa smo ocenili s pomočjo ankete, kar nam je skupaj s strukturo kmetij potencialnih upravičencev za ukrep omogočilo izdelavo ocene finančnih razsežnosti njegovega izvajanja. Ukrep zgodnjega upokojevanja bi lahko precej pospešil generacijsko zamenjavo gospodarjev, manj učinkovit pa bi bil pri izboljšanju velikostne strukture kmetijskih gospodarstev. Povprečni stroški prenosa kmetijskih zemljišč bi znašali med 500 in 700 € ha–1 letno, pri povprečnem obdobju izplačevanja rente najmanj 10 let. Računamo lahko, da bi s sredstvi v višini 20 do 25 mio € letno v nekajletnem začetnem obdobju izvajanja ukrepa za prenos sprostili 30 do 35 tisoč ha kmetijskih zemljišč. Pri manjših razpoložljivih sredstvih bi bil učinek manjši, vendar ne sorazmerno, saj bi bil pri strožje postavljenih kriterijih prenos zemljišč lahko cenejši – bolj učinkovit. Ukrep zgodnjega upokojevanja bi bil v slovenskih razmerah zaradi razdrobljene velikostne strukture kmetij in z njim povezanim majhnim prenosom zemljišč na posameznega prenosnika razmeroma drag. Ob predvidoma 75–80 % sofinanciranju ukrepa iz Evropskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada pa vseeno kaže možnosti ukrepa čim bolj izkoristiti.
Blaž Potočnik je leta 1831 sestavil priročnik za kmečko prebivalstvo, kako naj se zavaruje pred epidemijo kolere. Besedilo je oblikoval kot vprašanja in odgovore. Tri strani besedila iz 30 strani ...obsežne publikacije objavljamo na portalu Kamra. Publikacijo hrani tudi Mestna knjižnica Ljubljana, enota Slovanska knjižnica.
