Z uporabo dveh komplementarnih metod korpusnega jezikoslovja, to je oblikoslovnega označevanja in tehnike grafičnega prikaza, bomo na odlomkih iz Dalmatinovega Pentatevha pokazali, kako je mogoče ...samodejno izpisovati dvojinske oblike, nanizane v linearnem poteku besedila, in ob tem opozorili na trdnost dvojinskih oblik v besedilnem kontekstu, v katerem je dvojina hkrati slovnična in pomenska kategorija.
V članku primerjamo Trubarjevi izdaji Pisma Rimljanom iz 1560 in 1582. Z izdajo 1560 je nadaljeval prevajanje prvega dela Novega testamenta, medtem ko je izdaja 1582 integrirana v celotni Novi ...testament. V izdaji iz 1582 je glede na izdajo iz 1560 več kot 400 jezikovnih sprememb. Spremembe so klasificirane glede na tiskovne napake, morfološke popravke, skladenjsko navezavo, vstavke in izpuščanja, pravopisne spremembe (velika in majhna začetnica, fonetizacija, postavljanje ločil), spremembo pravopisne in fonetične norme (jat, s/s, z/i, polglasnik idr.), semantiko, morfologijo in tvorbo besed ter leksiko.
Prehod slovenskega jezika iz kulturnega v knjižni je mogoče utemeljiti neposredno s pojavom zavestnega jezikovnega funkcionalizma v teološkem in pragmatičnem smislu, posredno pa z zavestjo ontološke ...vrednosti jezika in iz tega izvirajočega temeljnega, tedaj še implicitnega spoznanja o neupravičenosti vrednostne hierarhizacije jezikov. - Analiza Uvoda v Bohoričevo slovnico izloča tako funkcionalistični kot ontološki vidik razumevanja jezika, Dalmatinov prevod Biblije pa udejanja jezikovno kompetenčnost tedanjega časa na takšni ravni, da lahko govorimo o 16. stoletju kot narodotvornem času slovenstva.
Poleg - zlasti besediloslovnega - raziskovanja sodobnega stanja more biti zanimivo, kako je členke v prvem tiskanem slovenskem besedilu uporabljal Trubar, se pravi, kakšen je položaj členkov v ...izhodiščni točki, ko je jezik "spremenil agregatno stanje". Da je v katekizmu slaba četrtina različnih členkov glede na današnje število, je razumljivo tako z vidika razvoja kakor besedilnovrstne omejenosti katekizemskega besedila (v pridigi npr. je pogostnost različnih členkov nekaj večja). Najpogostejši (mestoma blizu prirednovezniški vlogi) je členek tudi, drugi najpogostejši je navezovalni pa (pag), sorazmerno visoko je uvrščen vsaj (z nekaj nejasnimi primeri), redek, a zanimiv je ja (ia; v celotnem Katekizmu trikrat) ipd. - Prispevek si przadeva podpreti misel, da so členki nasploh, kakor tudi že v prvem tiskanem besedilu, kazalnik intelektualizacije jezika na sporočanjski ravni.
This dictionary provides comprehensive information on the vocabulary used in the Slovenian literary language during the period of the Reformation. It was written based on complete concordance from ...all editions of Slovenian texts from the period 1550-1603. The word entries are accompanied by grammatical information, such as the part of speech used and other grammatical data. The extent of their use is shown by the attributed sources. The features of the linguistic system of that period are also shown by numerous notices regarding written, phonological and morphological variations.
Prispevek obravnava odnos slovenskega jezikoslovja do pojava funkcijske jezikovne členjenosti, tradicionalno imenovanega funkcijska zvrstnost. Za identificiranje ključnih lastnosti razvoja teoretskih ...konceptov so analizirane jezikoslovne razprave oz. dela številnih avtorjev, ki so glede na čas nastanka danes klasične funkcijskozvrstne teorije ločene na tri kronološka obdobja. Ob koncu pregleda so predstavljene ugotovitve, vezane na značilnosti razlag funkcijske zvrstnosti, razvoja tozadevnega terminološkega aparata in klasifikacij funkcijskih zvrsti.
The paper discusses the interactive relationship between verbal categories (aspect as point of departure, & time, voice, & mood) in the 16th-century Slovenian literary language. The findings are ...based on the analysis of examples of aspect-time, aspect-voice, & aspect-mood agreement or disagreement, established by comparing sample texts (particularly Trubar's (1557) & Dalmatin's (1584) translations of the Gospels). In addition, the comparison with Luther's translation of the Bible (1545) as Dalmatin's primary translation source, helped to illuminate the causes of this situation & phenomena. The author also points out several characteristic differences between the practices of Trubar's & Dalmatin's literary language, limited primarily to the verbal derivation & morphology. References. Adapted from the source document