Narrativity, folklore features, affinity with the ridiculous, optimism and deep humanism are the main characteristics of the dramatic creativity of Pero Budak. His dramatic creation Mećava and the ...comedy Klupko represent the renovation of folk works in Croatian literature. Budak is one of the rebuilders of erotic comedy in the post-war period of Croatian literature. In this paper are examined the folk and comedist elements in Budak’s dramatic creativity in relation to centuries of comedist achievements and experience also in relation to traditional folk dramatists.
This analysis of Novela od Stanca (The Dream of Stanac), the only comedy in verse by Marin Držić preserved in its entirety, examines the flexibility of the genre, the parallels between comedic ...discourse and the rhetoric of law, and Držić’s focus on the most vulnerable sociopolitical aspects of city life. This focus reveals the ability of theatrical modes to encourage viewers to cross the threshold between aesthetic and non-aesthetic experience, and therefore also empower identity transformation. The subsuming of thresholds enabled by the Renaissance inversive carnival principle is also discussed in relation to the subversiveness that becomes explicit in the relationship between Novela od Stanca (The Dream of Stanac) and Držić’s conspiratorial letters.
Izbor obsega fragmente različnih avtorjev grške stare komedije, ki je nastajala v obdobju od 6. do preloma med 5. in 4. stoletjem pr. n. št. Za staro komedijo sicer velja, da se je godila v ...sodobnosti med običajnimi ljudmi in jo je zaznamoval močen politični naboj, vendar to ne izključuje prisotnosti mitoloških zgodb in motivov.
Članek obravnava Plavtovo komedijo Rudens; izhaja iz prologa, ki v komedijo z izpostavljanjem izrazito rimskih pojmov pietas in fides vnaša resnoben didaktično-moralizirajoč ton; posveča se analizi ...omenjenih pojmov, pri tem pa se dotika vprašanj, ki zadevajo komično konvencijo in komedijo kot dramsko zvrst nasploh.
Članek preučuje romantične komedije in romance, katerih zgodba vključuje prizore, v katerih vodilni igralci obiščejo operno predstavo. Analiza obiskov opernih predstav v filmih Moonstruck (1987), ...Pretty Woman (1990) in Little Women (1994) bo odgovorila na vprašanje o smislu in funkciji opere v zvrsti romance in postavila te ugotovitve v dau širše razprave o pomenu zvočnega filmskega traku za romantične komedije in za konvencije zadevnega žanra.
Po Aharnjanih, Ptičih in Lizistrati v prevodu Frana Bradača ter Zborovalkah v prevodu Marijana Tavčarja je prevajanje Aristofana v slovenščino skoraj za pol stoletja obstalo, v tretjem tisočletju pa ...se je spet zganilo: leta 2003 so v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi izšle Praznovalke tezmoforij in Žabe v različici Andreje Inkret (v prevodu iste prevajalke bodo v bližnji prihodnosti izšle tudi Ose pri Celjski Mohorjevi družbi), leta 2006 pa pri Modrijanu še Oblačice Jelene Isak Kres.
Prilog počinje kratkim pregledom povijesti hrvatskih prijevoda Danteove Božanstvene komedije o kojima je autorica, kao i drugi, već opširnije pisala, ali ovaj put inzistira na sudu da se ta povijest ...uglavnom sastojala od potrage za odgovarajućim metričkim rješenjima. U središnjem dijelu priloga na nekoliko se primjera analizira prijevodna strategija na kojoj se temelji vrlo različit nedavni prijevod Pakla što ga je 2021. godine o sedamstotoj godišnjici Danteove smrti izradio hrvatski prevoditelj Božidar Petrač. Njegov je prijevod specifičan po tome što nudi prozu supostavljenu i suprotstavljenu (a fronte) Danteovoj poeziji. Premda Petračeva proza na nekim mjestima u svojim rješenjima možda nudi odviše objašnjenja, njegov prijevod nastoji (i uspijeva) postići čitljivost i za onu publiku koja će cijeniti usporedbu s izvornikom, i za onu koja će konzultirati uvode svakome pjevanju te bilješke koje ga prate, kao i za onu koja će, napokon, biti kadra čitati ovo remek-djelo bez odviše teškoća. Osobita pozornost posvećuje se Danteovim ključnim riječima, konceptualnim riječima, ili, kako se one u prilogu najradije nazivaju “doktrinarnim” riječima. Njima se prevoditelj Petrač posebno posvećuje, kao što i priliči Danteovu djelu koje je predugo bilo držano tek pjesničkim djelom iako je svakako govorilo o svijetu Danteova vremena. Zaključak priloga jest to da je Petrač kao prevoditelj ponudio hrvatskom čitateljstvu tekst koji će za njega funkcionirati te stavio točku na ustrajanje na srokovnoj (ili bar, metričkoj shemi) kao dominanti hrvatskih prijevoda Komedije. Izriče se procjena da bi Petračev prijevod mogao biti prvi od hrvatskih prijevoda Komedije koji će zaživjeti u dvadeset i prvom stoljeću.
Zgodba je naslednja: Atenski mladenič Kalidor je zaljubljen v kurtizano Fojnikijo, ki pripada zvodniku Balionu, glavnemu negativcu v igri. V uvodnem prizoru Kalidor pokaže družinskemu sužnju Kljukcu ...(Pseudolus) pismo, v katerem ga Fojnikija prosi za pomoč, ker jo je kupil neki makedonski vojak za dvajset min; petnajst min je plačal vnaprej, preostalih pet pa naj bi prav tega dne prinesel njegov sel, ki bo dokazal svojo istovetnost z dogovorjenim znamenjem – pismom s pečatnim odtisom vojakovega portreta. Kljukec obljubi Kalidoru, da bo preprečil prodajo njegove ljubice. Ko prispe vojakov sel Grabež (Harpax), Kljukec od njega z zvijačo pridobi vojakovo pismo in prepoznavno znamenje, nato pa pošlje k Balionu drugega pretkanega sužnja, Pavijana (Simia), da se izdaja za vojakovega slugo in odpelje Fojnikijo na varno. Ta osrednji dogodek v drami – prevara Baliona – je prikazan v gornjem odlomku.– Prevod celotne komedije bo še v letu 2010 izšel pri Celjski Mohorjevi družbi.
V prispevku predstavljamo analizo Terencijeve komedije Evnuh, ki izhaja iz jezikovne pragmatike in s pomočjo teorije o implicitnosti skuša osvetliti tisto, kar v izbranem besedilu ostaja neizrečeno. ...S pomočjo Griceove teorije o implikaturah ter Austinove in Searlove teorije govornih dejanj, ki se deloma opira tudi na analizo antičnih dramskih konvencij, analiziramo odlomke v Evnuhu, kjer kot ena od ključnih oseb nastopa parazit Gnaton, in skušamo pojasniti tudi, zakaj je implicitnost pomembna sestavina rimske komedije. V prispevku predlagamo interpretacijo v smeri razumevanja implicitnosti kot konstitutivnega elementa besedil rimske komedije, s katero je mogoče utemeljeno zavrniti tiste pomisleke, ki tovrstnim besedilom danes odrekajo polnokrvnost in jih skušajo reducirati zgolj na situacijsko komiko.