Niz Prešernovih jezikov Turk, Boštjan Marko
Vestnik za tuje jezike,
12/2015, Letnik:
7, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Članek se posveča analizi uvodnega mota v Nameček nemških in ponemčenih poezij »getico scripsi sermone libellum«, ki jih je France Prešeren sprva namenil za objavo skupaj s Poezijami, kasneje pa jih ...je pustil zunaj zbirke. Članek ugotavlja, da je razlog opustitve v razmerju med linguo franco Avstro-ogrske monarhije in slovenščino. Prešeren je moto izbral namenoma, da bi svoje pisanje v nemščini identificiral s položajem Ovida, ko se znajde v pontskem izgnanstvu in začne pisati v barbarskem jeziku. Prešernova kretnja, s katero nemščino označi za barbarski jezik, najde svojo utemeljitev v romantični filozofiji modernega subjektivizma, ki temelji na Kantovem gnoseološkem obratu. Ne določa svet zavesti, temveč določa zavest svet. Zgolj v luči te sodbe a priori je bilo Francetu Prešernu mogoče zavzeti takšno stališče, na ta način pa protestirati zoper splošno prakso zatiranja njegove materinščine. Z oznako nemških poezij s slabšalnim izrazom »nameček« in s končno opustitvijo lastnih besedil, je ta filozofski nazor tudi potrdil na lastnem zgledu.
O tri zasebna uredjenja ‘javno-privatne suradnje’ - ‘javne nabavu’, ‘javno-privatnoga ortaštva’ i ‘koncesioniranja’ razmatranja se usredotočilo na potonje, posebice u onim sugledima kroz koje se ...razvidja ‘zapletenost koncesioniranja s javno-privatnom uortačivanjem’. Ukazalo se prije svega na opreke u uredjivanju ‘koncesioniranja’ glasom skorašnjega Zakona (2008.)(Z.Knc.-08) sproću klasičnoga uredjenja kako ga je bio izrazio i dosadašnji hrvatski Zakon (Z.Knc.-92), s osobitim naglaskom na razmatranja postupka odobravanja ‘projekata davanja koncesije koji imadu obilježja projekta javno-privatnoga ortaštva’, što je samo jednim od izražajâ ‘zapletenosti koncesioniranja s javno-privatnim uortačivanjem’. Nastojalo se p(r)okazati pojedine nesukldnosti i dvojbe u svemu tomu s motrišta ‘općega interesa’, dotično ‘interesa Republike Hrvatske’. Oštrijoj kritici naročito se izložilo jednoga novog pravnog ? ‘instituta’, a to je ‘neplaćanje koncesijske nadoknade kada to ne bi bilo ekonomski opravdanim’, te tzv. ‘politiku koncesijâ’ kao nekakvoga nadomjestka za prijeko potrebni upravni i inspekcijski nadzor u koncesioniranju i nad koncesioniranjem, zapravo kao neko unaprijedno zajamčenje da odstupanja od s zakonom propisanih kriterijâ ne će biti sukladno sankcioniranim.
O tri zasebna uredjenja ‘javno-privatne suradnje’ - ‘javne nabavu’, ‘javno-privatnoga ortaštva’ i ‘koncesioniranja’ razmatranja se usredotočilo na potonje, posebice u onim sugledima kroz koje se ...razvidja ‘zapletenost koncesioniranja s javno-privatnom uortačivanjem’. Ukazalo se prije svega na opreke u uredjivanju ‘koncesioniranja’ glasom skorašnjega Zakona (2008.)(Z.Knc.-08) sproću klasičnoga uredjenja kako ga je bio izrazio i dosadašnji hrvatski Zakon (Z.Knc.-92), s osobitim naglaskom na razmatranja postupka odobravanja ‘projekata davanja koncesije koji imadu obilježja projekta javno-privatnoga ortaštva’, što je samo jednim od izražajâ ‘zapletenosti koncesioniranja s javno-privatnim uortačivanjem’. Nastojalo se p(r)okazati pojedine nesukldnosti i dvojbe u svemu tomu s motrišta ‘općega interesa’, dotično ‘interesa Republike Hrvatske’. Oštrijoj kritici naročito se izložilo jednoga novog pravnog ? ‘instituta’, a to je ‘neplaćanje koncesijske nadoknade kada to ne bi bilo ekonomski opravdanim’, te tzv. ‘politiku koncesijâ’ kao nekakvoga nadomjestka za prijeko potrebni upravni i inspekcijski nadzor u koncesioniranju i nad koncesioniranjem, zapravo kao neko unaprijedno zajamčenje da odstupanja od s zakonom propisanih kriterijâ ne će biti sukladno sankcioniranim.
PDF
