Razvoj zelenih površin je hkrati strategija in potreba, ki izvira iz prostorske preobrazbe mest zaradi socialnih in demografskih sprememb. Ta prispevek se posveča priložnostim in izzivom, ki jih ...prinašata načrtovanje in zasajanje zelenih površin v mestih, ki se krčijo. O pomenu zelenih površin in strategij v procesu prestrukturiranja mesta bomo razpravljali na podlagi empiričnih podatkov iz doktorske disertacije. Mesta za spoprijemanje s preobrazbo prostora razvijajo različne koncepte. Po domnevah naj bi se v mestih, ki se krčijo, vpliv zelenih površin in njihov pomen za obliko mesta spremenila. Izsledke študij primerov mest, ki se krčijo, na vzhodu Nemčije bomo obravnavali v povezavi s strategijami in z instrumenti, s katerimi rešujejo izzive razvoja zelenih površin. Ugotovitve bodo morda ustrezne tudi za razvoj mest, ki (deloma) rastejo, in za spodbujanje razvoja zelenih površin v sonaravnih mestih.
Šarka, ki jo povzroča Plum pox potyvirus (PPV), je gospodarsko najpomembnejše virusno obolenje koščičarjev. Od leta 1988 v Sloveniji redno spremljamo njeno navzočnost, v letu 1998 pa smo zaradi vse ...pogostejših okužb v drevesnicah uvedli uradni sistematični nadzor za preprečevanje širjenja te bolezni. Nadzor je v letih 1998 - 2005 vključeval preglede in vzorčenja gostiteljskih rastlin iz rodu Prunus v drevesnicah, matičnih nasadih in zarodiščih, njihovih varovalnih pasovih, na ogroženem območju, ob uvozu oz. vnosu in pri končnih uporabnikih uvoženih rastlin. V obdobju 1998 - 2000 smo dodatno vzorčili tudi izven objektov za pridelovanje razmnoževalnega materiala ter njihovih varovalnih pasov. Ugotovili smo, da je šarka prisotna v vseh pridelovalnih območjih Slovenije. Obseg okužbe drevesnic, matičnih nasadov in zarodišč je naraščal do leta 2001, nato pa je pričel upadati. Okužbo smo v letih 2000 in 2001 ugotovili tudi ob uvozu cepičev in leta 2003 ob uvozu sadik. Rezultati kažejo, da je z neprekinjenim intenzivnim delom in ob dobrem sodelovanjem številnih inštitucij, vključenih v sistematični nadzor, možno zagotoviti pridelavo s PPV neokuženega razmnoževalnega materiala tudi na močno okuženem območju, kakršno je Slovenija.
Trgovina krznom i šumarska industrija, kao temelj francuskog imperijalizma u Sjevernoj Americi, doveli su do drastičnog iscrpljivanja populacije krznenih životinja, posebno dabrova, te masovnog ...krčenja šuma na kontinentu. Analizirajući roman Barkskins Annie Proulx s ekokritičkog stajališta, ovaj članak želi istražiti romaneskne prikaze štetnog utjecaja antropocentrizma. Pokazat ćemo da je prevladavanje antropocentrizma u Novoj Francuskoj rezultiralo prevelikim izlovom dabrova radi kvalitetnog krzna za europska tržišta, gdje je krznena odjeća bila u modi tijekom 17. i 18. stoljeća. U ovom su scenariju iz „uboštva“ do bogatstva, francuski trgovci ostvarili bogatstva po cijenu života mnogih dabrova. Naša će se studija također baviti neizravnom afirmacijom biocentrizma među sjevernoameričkim starosjediocima, koji su se suzdržali od nanošenja nepopravljive štete prirodi za razliku od europskih doseljenika koji su na golemom teritoriju nemilosrdno sjekli drevna stabla kako bi stekli bogatstvo. Prema tome, fokus je ovoga članka različito gledanje na prirodni svijet francuskih doseljenika i Indijanaca u romanu Barkskins.
PDF