Frankolovo ima s svojimi vasmi zelo bogato zgodovino, tukaj se je rodilo kar nekaj velikih ljudi, v kraju se združi veliko pomembnih poti, poti, ki vodijo v sam vrh evropske zgodovine.Tukaj so na ...griču lindeški vitezi, vazali Heme Krške postavili svoj grad Lindek, Hema Selško Breško – Krška je kasneje Lindeškim podarila fevd, Lindeški so bili pomembni igralci v starem veku od enajstega do sedemnajstega stoletja, imeli so kar nekaj posesti po Sloveniji in če med drugim pomislimo, da je bil Albertus Lindeški opat v stiški Kartuziji. Stiška Kartuzija opisuje življenje Lindeških v romanu Opatov praporščak. Frankolovo ima dva gradova, drugi je dvorec Frankolovo – Sternstein, Rephenhof, katerega je imela v lasti družina Faber, ki je bila v sorodstvenih vezeh z železarsko družino Krupp iz Porurja in ki ima danes po svetu tovarne Faber – Castell, ki jo je ustanovil Lothar Faber. Lastnik dvorca Sternstein je bil tudi dr. Friderich Karl Henn, ki je odkril vrelec Radenska tri srca in zdravilišče Radenci. Po cesti Trst – Dunaj je ravno skozi Frankolovo bila tudi mamljiva pot, ki so jo uporabljali Turki, kasneje Napoleon Bonaparte s svojo vojsko, kjer je imel svojo postojanko na Frankolovem v cerkvi Sv. Jožefa in na Straži nad vasjo, kjer še danes priča lorenski križ na kapeli. Ko je naše kraje okupiral Adolf Hitler s svojo vojsko, ravno na Frankolovem je sam Heinrich Himler aretiral domačega župnika Alojza Sunčiča.V vasi Bukovje se je rodil profesor Anton Bezenšek, ki je ustanovil bolgarsko stenografijo in je deloval v Sofiji in Plovdivu. Ob glavni cesti je rodni dom očeta Dr. Josipa Kotnika. Dr. Josip Kotnik se je rad vračal v rodni kraj iz Zagreba, kjer je preživel večji del svojega otroštva in je na Frankolovem obiskoval tudi osnovno šolo. Je nosilec 12 svetovnih priznanj, bil je raketni inženir in je bil glavni konstruktor, ki je izdelal giroskop za raketo Apollo 13. Raketa Apollo 13 je bila v enem delu tudi plod slovenskega znanja, napisal je tudi resnično krivično dogajanje ob koncu druge svetovne vojne pri nas v knjigi Svi umir ujednako. Dr. Franc Volčič se je rodil v vasici Lindek pod istoimenskem gradom, v življenju pa je doživel svoj opus s svojim doktorskim znanjem pri svojem redovnem delovanju v Don Bosko – vem redu Salezijancev. Salezijanec je bil že v Veržeju in Rakovniku, svojo pot pa je zaključil v Bologni blizu mesta Torino v Italiji. Dr. Friderich Karl Henn, Filip Koderman, Johann Ritter Resingenn, Alica Faber, Sidney Faber, Štefan Kušar, Jožef Vrenko, Ivan Štukelj, Ignacij Peicha, Branko Cestnik so tisti, ki so v družbi še ostalih veljakov, ki so krojili in pisali frankolovsko zgodovino. Kraj vasi na oni strani župnije Črešnjice, posvečeni Mariji Roženvenski, se v skriti vasici Špitalič skriva Žička kartuzija iz dvanajstega stoletja, kjer sta se rodila Jože Iskrač in Janko Iskrač, slovenska pisatelja in pesnika.V kraju sta se rodila tudi pesnika Joseph Gorenšekin Gregor Gorenšek. Prav Gregorja Gorenška je obiskoval pohorski poet Jurij Vodovnik, ki sta v njunim času skupaj pesniško delovala, mentor pa jima je bil takratni kaplan v Novi Cerkvi, kasnejši škof Anton Martin Slomšek.Z našim krajem je povezan tudi pesnik in takratni vitanjski kaplan Anton Aškerc, ki je imel v Selcah tudi svojega potomca. Frankolovo je imelo bogato gospodarsko moč. Hranilnica in posojilnica Frankolovo je bila ustanovljena že v samem začetku dvajsetega stoletja, tudi knjižnica je bila izraz kulturnega življenja na Frankolovem že leta 1870. Toplica Frankolovo z izvirom tople vode je bila napredek kraju že v pred prejšnjem stoletju. Na Frankolovem in v Črešnjicah so delovale tudi redovnice sestre Usmiljnke. Besedilo za objavo pripravil: Matjaž Založnik
Iz Občinske knjižnice Jesenice vabimo v petek, 7. februarja 2020, ob 18. uri na predstavitev knjige Vas Srednji Vrh skozi čas. Predstavitev bo v Domu krajanov Gozd Martuljek. Knjigo bodo predstavili: ...avtorici Nataša Kokošinek (Občinska knjižnica Jesenice) in Marija Ogrin (Arheoalpe) ter zgodovinar dr. Janez Mlinar (avtor spremne besede). Ob predstavitvi bo na ogled tudi razstava Srednji Vrh skozi čas.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Trganje vezi z nekdanjo državo Jugoslavijo, ki jo je napisal Vitomir Pretnar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zgodbo Vitomirja Pretnarja, nekdanjega sekretarja za gospodarstvo in negospodarstvo ter podpredsednika Izvršnega sveta Občine Jesenice, ki je povzel zapise tega obdobja od marca do septembra leta 1991 po službenem rokovniku. Izmed njih je izbral najbolj zanimive in zaradi lažjega razumevanja dodal svoj komentar. Avtor zapiše, da je šlo tedaj za vojaški spopad in spremembo celotnega družbenega sistema. Zgodba je razdeljena v podpoglavji: Uvod v dogajanja in Dogajanja ter časovno opredeljena z datumi. V uvodu avtor opiše priprave a zahtevno in negotovo gospodarsko in siceršnjo osamosvojitev Slovenije ter nas seznani z razpravo v kateri je sodeloval ekonomist Jože Mencinger, častni občan Jesenic. V nadaljevanju nas seznani z dogajanjem na drugih področjih, obiskom predsednika vlade RS Lojzeta Peterleta in grozečim poslabšanjem ekonomske in socialne situacije na Jesenicah. Opiše tudi reševanje problema tovora z nevarnimi odpadki in organizacijske priprave na razglasitev samostojnosti Slovenije med katere je sodilo tudi zagotavljanje blagovnih rezerv. V nadaljevanju opiše tudi popis vojne škode v občini. Avtor prispevek zaključi z opisom prenosa muzeja železarne na Občino Jesenice in predajo ključev, 8. februarja 1992. Dokument vsebuje fotografijo predaje ključev muzeja Občini Jesenice, 8. februarja 1992 (Hrani: Boris Bregant).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Tatvine zveznih miličnikov na platoju Karavanke, ki jo je napisal Boris Grilc in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zapis Borisa Grilca, tedanjega vodje varnostnega okoliša na območju Občine Jesenice. Spominja se priprav na osamosvojitev Slovenije in nalog, ki jih je varnostna služba opravljala med vojno za Slovenijo. Tako sta s sodelavcem zaustavila vozilo JLA, ki je prevažalo hrano za vojake na mejnem prehodu Karavanke. Kasneje so vozilo s spremljevalcema in tovorom zamenjali za pripadnika TO, ki je bil zajet na platoju Karavanke. V nadaljevanju opiše tudi spremstvo kolone vojakov JLA, ki so jih 1. julija 1991 odpeljali z mejnega prehoda Karavanke v zbirni center v Kranju. Pri pregledu so v zbirnem centru ugotovili kaj vse so vojaki odnesli s seboj iz prostorov obmejne policije, carine in brezcarinske prodajalne. Po osamosvojitvi pa so bili zadolženi za izdajanje mnenj o prosilcih v postopku pridobitve državljanstva. Avtor se še danes spominja neprijetnih občutkov in situacij povezanih s to nalogo in ugotavlja, da so bile Jesenice z varnostnega vidika zagotovo posebnost.Dokument vsebuje tudi fotografijo priznanj, ki so v njegovi lasti (Foto: Boris Grilc).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Neuspeh, strah, negotovost in svoboda, ki jo je napisal Todosja Lazarov in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre ...za zgodbo Todosje Lazarova, ki se je na Jesenice priselil iz Makedonije, si tu našel zaposlitev, se ob delu izobraževal in si ustvaril družino. Zgodba je razdeljena na podpoglavja: Neuspeh, Strah, Negotovost, Svoboda. V prvem podpoglavju avtor opiše svoja prizadevanja, da bi dokončal začeti študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani a mu je načrte prekrižala osamosvojitev Slovenije in tudi družinska situacija. V drugem delu zgodbe opiše prihod oklepnih vozil JLA na Jesenice in na mejne prehode ter se spominja raketiranja karavanškega mejnega prehoda, ki so ga preživeli v zaklonišču. Spominja se tudi konca spopadov in odhoda zajetih jugoslovanskih vojakov z Jesenic. V tretjem delu zgodbe se spominja negotovosti, ki je zavladala med priseljenci po osamosvojitvi in izbrisu iz registra državljanov. Avtor opiše postopek pridobitve slovenskega državljanstva. V zadnjem delu pa opiše življenje v samostojni Sloveniji, ustanovitev makedonskega društva Ilinden in veliko proslavo v čast makedonskemu nacionalnemu prazniku, 2. avgusta 1993.Dokument vsebuje fotografijo Makedonskega kulturnega društva Ilinden, ki jo hrani Todosja Lazarov.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Neuporabljeni naboj, ki jo je napisal Rade Radinovič in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis Radeta ...Radinoviča, tedaj poveljnika čete mobiliziranih slovenskih rezervistov. V uvodu avtor opiše odhod mladih rezervistov na položaje v Gornjesavski dolini, kjer so zamenjali gornjesavsko četo na mejnem prehodu Rateče. V nadaljevanju opiše položaj in potek pogajanj z oficirjema JLA , ki so potekala v gostilni Pri Šurcu. Nekaj pogovorov so opravili tudi v prostorih policijske postaje v Kranjski Gori. Po zaključku težkih in napornih a uspešnih pogajanj, je na prehodu zaplapolala slovenska zastava. Avtor v zaključku zapiše svoje občutke ponosa, da so uspeli rešiti konflikt rešiti na miren način in brez žrtev.Dokument vsebuje fotografijo mejnega prehoda Rateče, ki jo hrani arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska (Foto: Jani Kokalj).