Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Saj to vendar ne more biti res, ki jo je napisal Vojko Otovič in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis ...Vojka Otoviča, tedanjega carinika na mejnem prehodu Karavanke. Avtor se uvodoma spominja prvega dne po razglasitvi samostojnosti, ko je kot carinik odšel v službo na mejni prehod Karavanke. Delovno mesto je predčasno zapustil zaradi vpoklica v rezervne enote slovenske policije in že ob prihodu na slovensko stran prehoda zagledal vozila JLA ter tako spoznal, da je situacija zelo resna. Med vojno za Slovenijo je bil zadolžen za varovanje doma TVD Partizan na Jesenicah. Poleg tega so opravljali tudi nadzor na barikadah. Avtor v prispevku odlično opiše vzdušje in mešane občutke s katerimi so udeleženci vojne za Slovenijo doživljali ognjeni krst naše države.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba 1. julij 1991 – spet svobodni, ki jo je napisala Rina Klinar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis ...Rine Klinar, predsednice izvršnega sveta Občine Jesenice v času osamosvajanja Slovenije. V zgodbi avtorica opisuje dogajanja na Jesenicah in mejnem prehodu Karavanke konec junija 1991. Zgodba je razdeljena na poglavja: Zastava in lipa, Leto 1989, Leto 1990, Občina Jesenice, 1991, Spomini. Avtorica se spominja nastopa funkcije 1. junija 1990 in vzpostavitve sodelovanja med civilno-občinsko oblastjo, miličniki in teritorialno obrambo. V nadaljevanju se vrne nazaj v dogajanje v letih 1989, 1990 in 1991. Objavljen je tudi odlomek iz dnevnika neznanega vojaka JLA z Bohinjske Bele. Avtorica se spominja pogajanj z Jugoslovansko ljudsko armado ob zasedbi mejnega prehoda Karavanke, spopadov z vojaki Teritorialne obrambe, podpisa dogovora in umika vojakov JLA ter zveznih miličnikov s platoja Karavanke, 1. julija 1991. Prispevek zaključi z razmišljanji ob trideseti obletnici samostojne Slovenije.Dokument vsebuje tudi fotografiji, ki prikazujeta Lipo, ki raste pred nekdanjo stavbo Občine Jesenice, Dnevnika neznanega vojaka z Bohinjske Bele, odlomek, ki jih hrani Rina Klinar in JLA na Hrušici, 27. junij 1991, ki jo hrani Arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska, foto: Jaka Jeraša.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Vojni dveh Tomažev, ki jo je napisal Tomaž Klinar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo Tomaža ...Klinarja, mladega slovenskega vojaka z Jesenic, ki je služil vojaški rok v JLA v Mariboru. Uvodoma avtor opiše napotitev na služenje vojaškega roka, prihod v mariborsko vojašnico in stanje v njej pred začetkom vojne za Slovenijo. Ob začetku vojne se je kot desetar znašel na položaju nad mejnim prehodom Šentilj, kjer so položaje branili vojaki slovenske TO. Zavrnil je ukaz podporočnika naj napadejo položaje slovenskih teritorialcev zaradi česar mu je grozilo vojaško sodišče. Z ostalimi vojaki so se odločili za prebeg in ga kljub tveganju in kaotičnim razmeram postopoma uspešno izpeljali. Tvegali so in stekli čez odprt travnik do slovenskih položajev, kjer so se pridružili vojakom TO. Avtor opiše stiske in dileme slovenskih vojakov, ki so vojno za Slovenijo dočakali v sestavi JLA in so bili prisiljeni boriti se proti svojim sonarodnjakom. Opisane dogodke je Tomaž Klinar zapisal tudi v knjigi Heroji nekega trenutka (V.P.8164-20).Dokument vsebuje fotografije jeseniških vojakov JLA leta 1990 v Mariboru (Foto: Stane Žnidar, hrani: Matej Žnidar), Tomaž Klinar st. in ml. – oba v Slovenski vojski (Foto: Boris Balek, hrani Tomaž Klinar), znak »Zvest Sloveniji«, ki so ga prejeli vsi Slovenci, ki so iz JLA prestopili v TO (Last: Tomaž Klinar), naslovnica knjige Heroji nekega trenutka (Hrani: Tomaž Klinar).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Strah, ki jo je napisal Stane Arh in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo inženirja Staneta Arha, ki se ...spominja zaključevanja študija v Kragujevcu junija 1991 in dogajanj med vojno za Slovenijo. Najprej opiše svoja prizadevanja, da bi zaključil magistrski študij iz varstva pred sevanji in zagovor specialistične naloge v Kragujevcu zadnji vikend pred osamosvojitvijo Slovenije. Po povratku domov se je začela vojna za Slovenijo med katero je odpeljal ostarelo nono, ki je bila na obisku pri hčeri v Ljubljani, na njen dom v Koper. Ko se je vrnil domov je tu našel le trinajstletnega sina, ki mu je povedal, da je mama z drugima dvema otrokoma odšla v Avstrijo. Avtor opiše svoje iskanje in prizadevanja, da bi družino pripeljal iz Železne Kaple domov v Slovenijo kar mu je tudi uspelo.Dokument vsebuje fotografijo Staneta Arha na Rudniku urana Žirovski vrh (Hrani: Stane Arh).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba V novo državo na pragu polnoletnosti, ki jo je napisal Boštjan Omerzel in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre ...za zgodbo Boštjana Omerzela, nekdanjega hokejista HK Jesenice, ki se spominja, kako je kot komaj polnoleten fant doživljal osamosvajanje Slovenije. V začetku avtor opisuje dogajanje na Jesenicah konec osemdesetih let. Nadaljuje z opisom gostovanja HK Jesenice v Beogradu , na silvestrovo leta 1990, kjer so pričakali novo leto 1991 in rezultate referenduma o osamosvojitvi Slovenije. Potem opiše vrnitev domov, zaključek šolskega leta in srednješolskega izobraževanja ter spomine na razglasitev samostojnosti Slovenije. V nadaljevanju zgodbe pa opiše pot z vlakom v Pulj na Hrvaškem, kamor sta se odpravila z vrstnikom, 27. junija 1991, da bi obiskala dekleti in prijatelje. Na poti izvesta, da je v Sloveniji vojna in skupaj se odločijo za povratek domov, ki ga avtor v nadaljevanju tudi opiše. Pripoved sklene z opisom dogajanja do izteka leta 1991 in pogledom v prihodnost.Dokument vsebuje fotografijo table Železniškega mejnega prehoda Jesenice (Foto: Rina Klinar).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Trganje vezi z nekdanjo državo Jugoslavijo, ki jo je napisal Vitomir Pretnar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zgodbo Vitomirja Pretnarja, nekdanjega sekretarja za gospodarstvo in negospodarstvo ter podpredsednika Izvršnega sveta Občine Jesenice, ki je povzel zapise tega obdobja od marca do septembra leta 1991 po službenem rokovniku. Izmed njih je izbral najbolj zanimive in zaradi lažjega razumevanja dodal svoj komentar. Avtor zapiše, da je šlo tedaj za vojaški spopad in spremembo celotnega družbenega sistema. Zgodba je razdeljena v podpoglavji: Uvod v dogajanja in Dogajanja ter časovno opredeljena z datumi. V uvodu avtor opiše priprave a zahtevno in negotovo gospodarsko in siceršnjo osamosvojitev Slovenije ter nas seznani z razpravo v kateri je sodeloval ekonomist Jože Mencinger, častni občan Jesenic. V nadaljevanju nas seznani z dogajanjem na drugih področjih, obiskom predsednika vlade RS Lojzeta Peterleta in grozečim poslabšanjem ekonomske in socialne situacije na Jesenicah. Opiše tudi reševanje problema tovora z nevarnimi odpadki in organizacijske priprave na razglasitev samostojnosti Slovenije med katere je sodilo tudi zagotavljanje blagovnih rezerv. V nadaljevanju opiše tudi popis vojne škode v občini. Avtor prispevek zaključi z opisom prenosa muzeja železarne na Občino Jesenice in predajo ključev, 8. februarja 1992. Dokument vsebuje fotografijo predaje ključev muzeja Občini Jesenice, 8. februarja 1992 (Hrani: Boris Bregant).
Vroča tema preteklega leta na področju arhitekturnega in urbanističnega načrtovanja je vsekakor projekt za Novi Kolizej. Z menjavo lastnika, se pravi podjetja Kolizej, je propadajoča stavba v ...središču Ljubljane postala predmet polemike med zagovorniki zaščite Kolizeja in zagovorniki njegove rušitve. Problem, s katerim se spopadamo že vrsto let, je obnova Kolizeja. Od izgube svoje prvotne funkcije propada na dnu nekdanje gramozne jame, ki jo je ljubljanski magistrat dodelil arhitektu Withalmu. Že od nekdaj je bil namenjen zbiranju socialno šibkih prebivalcev Ljubljane. S preurejanjem in dograditvami je bila podoba spomenika vedno bolj okrnjena, izginile so arkade in okrasje, del objekta se je celo porušil zaradi nespametnega preurejanja. Primer spretne obnove dediščine in oživljanja mestnega jedra je pri naših sosedih, gre za muzej Kunsthaus v Gradcu, kjer se stara arhitektura povezuje z novo. Morda se rešitev ponuja v združevanju interesov.
The Stična monastery is a monument of national importance. The monastery cloister needed some restoration work. Projects were prepared and restoration works were carried out between 1996 and 2004. ...The inappropriate and non-original plaster of the inner and outer walls of the cloister was removed in 2003. At that moment it was possible to make a photogrammetric survey and a protective recording of the stripped walls. The goal was to preserve all possible data about the walls before the new lime plaster was made. An unprofessional camera was used for the task. Each wall of the cloister was covered by forty-two shots (the cloister has eight walls, four inner and four outer walls surrounding the garden). The data have been preserved on film and transformed into digital form. Both forms are available for study, analysis and further processing. The acquired data represent a valuable contribution to the existing documentation and knowledge about this monument. The photographs were taken according to the recommendations for simple photogrammetric architectural survey denominated as 3 x 3 rules for architectural photogrammetry. In 1988, Martin Brunner defined in his diploma thesis the 3 x 3 Minimum Rules for Photogrammetry (secondary source: Herbig, Waldhäusl, 1997). They were updated and developed into the present form by Peter Waldhäusl, Cliff Ogleby and Ulrike Herbig. The use of these rules is recommended and supported by the International Committee for Architectural Photogrammetry (CIPA) (http://cipa.icomos.org), which is one of the international committees of ICOMOS (International Council on Monuments and Sites) and it was established in collaboration with ISPRS (International Society of Photogrammetry and Remote Sensing). Its main purpose is the improvement of all methods for surveying of cultural monuments and sites under special consideration of pphotogrammetry. These so-called ˝3 x 3 rules˝ are structured into three geometrical rules, three photographic rules and three organizational rules. The aim of implementing the rules is to create a possibility for anyone to use their own camera for amateur photogrammetric stereo block documentation, which can even be used for restitution if needed later on. In this way there is a possibility to create or supplement documentation material on cultural heritage and in a way to preserve it for the future.
