Boris Čok daje navodila za postavljanje strehe v delu Priročnika kraške suhozidne gradnje o vzdrževanju in gradnji hišk.“Ko smo pozidali nosilni zid do želene višine, položimo počez čez vhod ...enega ali dva podolgovata in precej simetrična kamna, prekladi ali gurenca, tako da dobro slonita čez oba konca zidu. Če ima hiška vogale, čeznje najprej položimo štiri velike, približno enako debele skrle, tako da te vežejo zid na vrhu pri vogalu, hkrati pa omogočajo krožno postavljanje ostalih večjih skrl čez rob nosilnega zidu. Hkrati s tem vsako skrlo sproti podložimo z manjšo skrlico, da dobimo naklon proti zunanjemu zidu. Pri tem poskušamo za podlaganje večjih skrl izbirati skrlice čim bolj enake debeline in ustrezne velikosti. Skrlice dajemo v roke graditelju, ki jih podklada v notranjosti hiške. Če pa že vemo, s kakšno skrlo bomo previsevali naslednjo vrsto proti notranjosti in po višini, jo kar sami postavimo na rob skrle, na katero bo prišla druga. Podkladalec jo bo nato samo ustrezno potisnil, da bo dobil pravi naklon. Sočasno s polaganjem skrl proti notranjosti se počasi ustvarja kupola strehe, zato moramo skrle na zidu sproti obteževati, zakladati z debelejšim skrlami ali kamenjem, saj bi se te v nasprotnem primeru zaradi velike teže previsevanih skrl zrušile v notranjost. Najbolj primerna debelina skrl za streho je od 1 do 3 cm. Take skrle so lahke in je z njimi lepše loviti krožni venec, ki gre lahko v višino tudi po spirali. Hkrati pa je lažje tudi zamikanje takih skrl proti notranjosti za 2 do 5 cm, saj se pri tem z višino manjša tudi odprtina na sredini strehe. Ko je odprtina v velikosti nogometne žoge ali nekoliko večja, čeznjo položimo skrlo ustrezne velikosti in tako zapremo obok, velb. Sledi še dodatno zapolnjevanje z manjšimi skrlami, tako da lahko po želji oblikujemo čim lepšo kupolo. Na vrh lahko postavimo še okrasni ali varovalni kamen, stažić ali stražič.” (Priročnik, 2014, str. 10-11)
Na kamniti plošči pred vhodom v hiško piše: “Kamnoseška hiška iz leta 1899, prestavljena 2015.” Na plošči sta tudi logotipa podjetja Marmor in Razvojnega združenja Repentabor.
“Zaradi izgradnje visokega oboka so morali upoštevati tudi večjovzdržljivost nosilnega zidu. Višja kot je bila streha, toliko boljprimerno je moral biti širok in trdno grajen nosilni zid. Tudi ...privhodu so morali paziti, da so bili kamni lepo povezani v robovepo stranici. Če so našli kamen, ki je po obliki ustrezal jrti (pokončen kamnoseško obdelan kamen na oknu ali portalu; pri hiški je to ponavadi izbran lep neobdelan pokončen kamen) , so ga prihranili za stranico vhoda. Tako so prihranili čas pri izgradnji stranice vhoda in so jrto vzidali pokončno na rob vhoda. Ponekod so zaradi večje nosilnosti prek vhoda počez položili dve prekladi. Zunanjo so nekoliko zamaknili navzven čez vhod, tako da so dobili neke vrste nadstrešek, kap ali kapec.” (Priročnik, 2014 , str. 12)
Opis kamnoseške hiške na prvotni lokacijiSamostojna kamnoseška suhozidna hiška z notranjim tlorisom v obliki podkve in z ‘velbano’ (kupolasto) streho. Konično (127 cm) in izredno lepo zgrajen vhod je ...širok 70 cm, visok pa 100 cm. Sestavljen je iz obdelanih kamnov: dveh pokončnih jrt, od katerih je ena imela vlite svinčene pante, nosilca za železna vrata, druga pa vdelano zapiralo. Jrta z zapiralom je bila izruvana in je ležala na tleh kakšna dva metra od vhoda v hiško. Prag je tvoril obdelan, počen kamen dulanc. Zgornji del vhoda so tvorili trije guranci ali preklade, na katerih je slonel celoten prednji del strehe, ki je bil grajen pokončno brez previsevanja do višine 190 cm.Notranji del je bil izgrajen iz v lica obdelanega kamna premera 120 cm. Enaka je bila višina polkrožnega nosilnega zidu do previsevanja škrl. Širina delno poškodovanega nosilnega zidu na levi strani vhoda je znašala 80 cm, na desni strani, pa je variirala 90–120 cm polkrožno na zadnji del hiške. Višina notranje kupole je znašala približno 215 cm, zunanja pa 245 cm. V prednjem delu je hiška merila v širino 390 cm, njena dolžina, v smeri proti dolini, pa je merila nekaj več kot štiri metre.Meritve so tudi pokazale, da zadnji del hiške, ki je bila zidana na vznožju doline, meri v višino do vrha kupolaste strehe več kot tri metre. Nekoč je hiška imela celo na tečaje pritrjena železna vrata, ki jih je bilo mogoče zakleniti. Na desni strani vhoda, ob prekladi, je bila vklesana letnica 1899.
