Prispevek se ukvarja z izlastnoimenskimi in kratičnimi termini v slovenski fizioterapevtski terminologiji, ki so v veliki meri prevzeti iz angleščine. Za izlastnoimenske termine, tvorjene iz osebnih ...lastnih imen seje v analizi pokazalo, daje namesto pričakovanega svojilnega pridevnika priimek pogosto v citatni obliki. Pri tistih, ki so tvorjeni iz zemljepisnih lastnih imen, pa se kaže variantnost med podomačenimi in citatnimi oblikami zemljepisnih imen. Tudi v zvezi s kratičnimi termini ugotavljamo, da imajo v podstavní besedni zvezi pogosto osebno ali zemljepisno lastno ime in daje njihova tvorba vsaj do določene mere nesistemska. Poleg tega je pri fizioterapevtskih kratičnih terminih izpričanih več primerov sinonimije in homonimije, ki sta s stališča terminologije nezaželena pojava.
The monograph ('I live in Bukov Vrh ('village') below Bukov vrh ('hill')') contains eight different proposals for writing the initial in the non-first components of multi-word geographical proper ...names. The proposals were presented at the open conference ““Meeting of two commissions”“ in June 2019. The motives that triggered the discussion on spelling reform and the decision to consult with the general public before the final decision of the spelling commission are presented. A survey will be prepared, presenting the views of the debaters, presented in the present monograph. The views of the chapters in the central part of the monograph can be summarized in three groups: the first group advocates a more comprehensive reform, which is reflected in the technical solution of writing geographical names - ““all components of the name with a capital letter”“~the second group does not advocate technical reform at the outset, but focuses on clarifying the rules and abolishing the division into settlement and non-settlement names~the third group does not support any changes.
Pričujoči članek se ukvarja s prevajanjem lastnih imen iz francoščine v slovenščino; natančneje, s prevodi publicističnih poimenovanj francoskih političnih institucij v slovenščino. Najprej ...predstavimo lastna imena v slovenščini in francoščini ter relevantne razlike pri njihovem zapisovanju v obeh jezikih; nato pa omenimo še nekatere prevajalske strategije. Sledi korpusna analiza v dveh delih. Najprej smo analizirali publicistični podkorpus vzporednega korpusa FraSloK in nato še slovenski korpus Gigafida, kjer smo analizirali članke dveh slovenskih časopisov Delo in Dnevnik. Pri analizi smo se osredotočili na strategije, ki so jih pri prevajanju uporabili prevajalci. Poimenovanja v obeh slovenskih časopisih se med seboj razlikujejo in so odvisna od pričakovanega ciljnega občinstva. Pri poimenovanjih v prevedenih člankih smo pričakovali pogosto uporabo transference, vendar so ta pogosto prevedena v slovenščino ali pa opremljena z razlago, ki je v pomoč bralcem. Rezultati analize potrjujejo, da prav ciljno občinstvo in kontekst odločata o izbiri prevajalske strategije ter kažejo na prevajalčevo težnjo po dodatni razlagi pojmov.
V prispevku smo z lastnoimenskega stališča analizirali francoske prevode slovenskih turističnih brošur, ki sta jih izdali Slovenska turistična organizacija ali Vlada Republike Slovenije, Pisarna za ...odnose z javnostjo in mediji.Posvetili smo se imenom bitij (skupina je pričakovano manj obsežna) in zlasti zemljepisnim imenom. Medtem ko pri prevajanju imen bitij nismo zaznali večjih zagat, ne moremo trditi enako za zemljepisna imena. Podobno kot imena bitij tudi enobesedna zemljepisna poimenovanja ne povzročajo večjih zagat. Te se pojavljajo pri večbesednih ze mljepisnih poimenovanjih.Ker gre pri turističnih brošurah za pomemben vidik predstavitve države navzven, bi pričakovali, da bodo dobili prevajalci podrobnejše smernice za prevajanje lastnih imen. Upamo, da v pričujočem prispevku na dovolj jasen način osvetlimo prevajalske zagate in s tem koga spodbudimo k nastanku omenjenih smernic oziroma priporočil.
Razprava razčlenjuje 170 starogrških in 81 latinskih imen iz elektronske izdaje Slovenskega pravopisa (eSP 2003) ter jih primerja in po potrebi delno dopolnjuje z oblikami in mestoma rodilnikom v ...Antičnih imenih po slovensko (AIS) B. Aubelj iz l. 1997. Osredotoča se na imenovalniške in rodilniške oblike, predvsem na imena na izvirne starogrške in latinske končnice in njim podobne končaje (končne dele besede) ter njihovo slovenjenje. Po sklopih so obravnavane starogrške končnice -as (in končaj -goras), -es (in končaj -kles), -is, -os, -us, tudi v kombinaciji s samoglasnikom (npr. -ias, -eus), -on in končaj -s, ter latinske -us (tudi -ius, -tius), -um (tudi npr. eum), -on in končaja -o in -s. Ob vsakem sklopu je poleg predloga za slovenjeno imenovalniško osnovo tudi rodilniška končnica, v sklepu pa povzetek predlogov, ki terjajo ponovno strokovno presojo, ter dve preglednici.
Pisec uvodoma opiše izkušnje ob nastajanju Pravil slovenskega pravopisa (1987), pri katerem je več let sodeloval in zavzemal odklonilno stališče npr. do svojilnih pridevnikov hibridnega tipa Horačev, ...Properčev (ali Leibničev itd). V nadaljevanju razčlenjuje dileme ob naglaševanju antičnih geografskih in lastnih imen, ki so presenetljivo podobne tistim, s katerimi so se srečevali že antični in poznejši gramatiki ob naglaševanju grških imen v latinščini. V slovenski tradiciji se je namreč tudi pri izvirno grških imenih udomačil večkrat latinski akcent, pri nekaterih pa se je po ovinku prek francoščine ali nemščine ugnezdil akcent, ki nima opore ne v grščini ne v latinščini. Pisec se zavzema za ohranitev ustaljenih akcentov pri pogosto rabljenih, že dolgo udomačenih antičnih imenih. Pri redkejših imenih pa naj bo strokovnjakom dana pravica, da lahko ohranjajo prvotni antični akcent, ne da bi bila taka praksa a priori izključena iz organizma žive slovenščine s slabšalno oznako „citatna“ oblika. Še zlasti pa se zavzema za pravico knjižnih prevajalcev, da v poetičnih prevodih prilagajajo akcent osebnih imen ritmiki in zakonitostim heksametra ali drugih antičnih metričnih obrazcev.