Trdota predstavlja merilo odpornosti lesa proti prodiranju tršega telesa v njegovo notranjost in pogosto pogojuje uporabnost izbrane vrste lesa za določen namen uporabe. Poleg gostote, trdoto ...posamezne lesne vrste zelo pogojuje vlažnost lesa. V raziskavi smo ugotavljali trdoto lesa navadne smreke, uravnovešenega pri različnih relativnih zračnih vlažnostih. Meritve trdote smo izvedli z vtiskanjem kroglice v radialno površino lesa na inštrumentu za ugotavljanje mikromehanskih lastnosti materialov. Rezultati so pokazali, da se s poviševanjem vlažnosti lesa trdota lesa znižuje; vtisna trdota (HIT) in vtisni modul elastičnosti (EIT) sta tako pri absolutno suhem lesu znašala 110,8±11,7 MPa in 0,62±0,01 GPa, pri lesu z vlažnostjo točke nasičenja celičnih sten (29,4 %) pa 36,3±7,9 MPa in 0,40±0,05 GPa. Zniževanje trdote lesa s poviševanjem njegove vlažnosti se je pokazalo v povečevanju globine povzročenih vtisov in povečani hrapavosti površin vzorcev. Analiza lesnega tkiva z vrstičnim elektronskim mikroskopom je na območjih z vtisi razkrila usločenje celičnih sten lesa, njihovo gnetenje v lumne traheid, ter nastanek razpok znotraj celičnih sten.
Uvod: Lastnosti mentorja so za odnos med mentorjem, dijakom in študentom zdravstvene nege zelo pomembne. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere lastnosti mentorjev so pomembne z vidika dijakov in ...študentov zdravstvene nege, in obratno, katere lastnosti mentorirancev, tj. dijakov oz. študentov, so pomembne z vidika mentorjev. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna deskriptivna metoda raziskovanja. S spletnim anketnim vprašalnikom je bil anketiran 201 anketiranec, od tega 50 dijakov srednje zdravstvene šole (3. in 4. letnik), 97 študentov prve stopnje zdravstvene nege (2. in 3. letnik) ter 54 mentorjev v kliničnem okolju. Uporabljena je bila deskriptivna statistika, test hi-kvadrat ter metoda analize variance oz. analiza povprečij. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da mentorji menijo, da odnos med mentorirancem in mentorjem ni odvisen od mentorjeve starosti. Komunikacija je pomembna vsem trem skupinam anketirancev. Medsebojno spoštovanje je enako pomembno dijakom, študentom in mentorjem. Mentorjem je poleg dijakovega oz. študentovega spoštljivega odnosa najpomembnejše, da se dijak oz. študent zaveda svojih nalog in zadolžitev (x = 4,6). Najbolj zaželena lastnost mentorja je, da si vzame čas (x = 4,7) za dijaka oz. študenta ter da je organiziran in dostopen. Diskusija in zaključek: Med raziskovalnimi skupinami je opaziti razlike v dojemanju lastnosti in vrlin mentorjev. Vsem raziskovalnim skupinam je pomembna mentorjeva sposobnost komunikacije ter ustvarjanja kreativnega okolja.
Ta članek skuša odgovoriti na vprašanje, kateri besedni vrsti pripisati izraze, pri katerih opažamo del kategorialnih lastnosti medmeta in del kategorialnih lastnosti členka. Izziv je torej ...besednovrstna določitev tistih besed, ki nimajo stavčnočlenskih ustreznikov in jih ni mogoče enoznačno uvrstiti niti med medmete niti med členke.
Članek skuša odgovoriti na tri sklope vprašanj. (1) Kaj je medmet, kakšne podvrste medme - tov poznamo in kako jih uslovariti v eSSKJ? (2) Kakšni so medmeti in v katerih segmentnih in nadsegmentnih ...lastnostih se razlikujejo od preostalega besedja? Kakšna sta njihova pregibnost in besedotvorje? (3) Kaj so medmeti po izvoru?
Reducing the salt, sugar and fat content of food is recognised worldwide as one of the strategies available for reducing the incidence of obesity and non-communicable diseases. The food industry has ...a major influence on achieving these goals by preserving intrinsic (chemical and sensory properties) and modifying extrinsic (food packaging and other external information) food attributes that can influence purchasing decisions. This article is a literature review of studies that analyse the influence of intrinsic and/or extrinsic attributes on consumer product preference and purchasing decisions.
A keyword search for relevant studies was conducted using Web of Science, an interdisciplinary electronic resource. Articles from other sources were also included and systematically reviewed.
The search string identified 266 results. Thirty-eight articles were included in the final analysis and coded according to intrinsic and extrinsic food attributes, reformulated nutrient, food category, condition, research methods, consumer response, study location and sample size. There are several authors investigating the effect of intrinsic rather than extrinsic product attributes. Most research deals with processed foods in the category of milk and dairy products, followed by sweetened fruit juices, meat products, sweets and bread. Salt content is the attribute most often reduced, followed by sugar and fat.
Consumers find it hard to swap potential health benefits for hedonic attributes. When evaluating products in expected conditions, they usually rate the reformulated product more highly than the conventional one, while in informed conditions they usually choose the regular product. When products are labelled with a traffic light or nutritional warnings, consumers opt for a reformulated product, even in informed conditions. This review highlights the heterogeneity between food groups, and the fact that many factors influence consumers' product preferences and purchasing decisions. The product should be analysed as a whole and tested in blind, expected and informed conditions, as each individual factor represents a phase of the consumer purchasing decision. The extent of nutrient reduction should be determined by calculating the difference threshold, and the industry should reformulate products gradually based on how consumers detect the reduction.
Na področju govornih in jezikovnih tehnologij predstavlja avtomatsko razpoznavanje govora enega izmed ključnih gradnikov. V prispevku bomo predstavili razvoj avtomatskega razpoznavalnika slovenskega ...govora za domeno dnevnoinformativnih oddaj. Arhitektura sistema je zasnovana na globokih nevronskih mrežah. Pri tem smo ob upoštevanju razpoložljivih govornih virov izvedli modeliranje z različnimi aktivacijskimi funkcijami. V postopku razvoja razpoznavalnika govora smo preverili tudi, kakšen je vpliv izgubnih govornih kodekov na rezultate razpoznavanja govora. Za učenje razpoznavalnika govora smo uporabili bazi UMB BNSI Broadcast News in IETK-TV. Skupni obseg govornih posnetkov je znašal 66 ur. Vzporedno z globokimi nevronskimi mrežami smo povečali slovar razpoznavanja govora, ki je tako znašal 250.000 besed. Na ta način smo znižali delež besed izven slovarja na 1,33 %. Z razpoznavanjem govora na testni množici smo dosegli najboljšo stopnjo napačno razpoznanih besed (WER) 15,17 %. Med procesom vrednotenja rezultatov smo izvedli tudi podrobnejšo analizo napak razpoznavanja govora na osnovi lem in F-razredov, ki v določeni meri pokažejo na zahtevnost slovenskega jezika za takšne scenarije uporabe tehnologije.
PDF
