When nanoparticles enter the body, their interactions with cells are almost unavoidable. Unintended nanoparticle interaction with immune cells may elicit a molecular response that can have toxic ...effects and lead to greater susceptibility to infectious diseases, autoimmune disorders, and cancer development. As evidenced by several studies, nanoparticle interactions with biological systems can stimulate inflammatory or allergic reactions and activate the complement system. Nanoparticles can also stimulate immune response by acting as adjuvants or as haptens. Immunosuppressive effects have also been reported. This article gives a brief review of in vitro and in vivo research evidencing stimulatory or suppressive effects of nanoparticles on the immune system of mammals. In order to ensure safe use of nanosized particles, future research should focus on how their physical and chemical properties influence their behaviour in the biological environment, as they not only greatly affect nanoparticle-immune system interactions but can also interfere with experimental assays
Ko nanodelci vstopijo v organizem, pridejo v kontakt s celicami imunskega sistema. Nezaželene interakcije nanodelcev z imunskim sistemom lahko sprožijo molekularni odziv, ki lahko pripelje do toksičnih učinkov in povečane dovzetnosti organizma za okužbe, avtoimunska obolenja ter razvoj raka. Dosedanje raziskave so pokazale, da nanodelci lahko sprožijo vnetne in alergijske reakcije, lahko pa tudi aktivirajo sistem komplementa. Nanodelci lahko delujejo kot adjuvansi ali kot hapteni. Obstajajo pa tudi poročila, ki kažejo na sposobnost nanodelcev, da zavrejo imunski odziv. V članku bomo povzeli ugotovitve dosedanjih raziskav in vitro ter in vivo, ki so bile narejene na področju proučevanja vplivov nanodelcev na stimulacijo ali supresijo imunskega sistema sesalcev. Za zagotovitev varne uporabe nanodelcev moramo razumeti kako fizikalno-kemijske lastnosti nanodelcev vplivajo na njihovo obnašanje v biološkem okolju. Lastnosti nanodelcev moramo upoštevati tudi ob izvajanju poskusov, da se izognemo lažnim rezultatom zaradi potencialne interference nanodelcev z dejavniki v eksperimentalnem okolju. Čeprav je bilo do sedaj narejenih že več nanotoksikoloških raziskav, je vpliv nanodelcev na imunski sistem še vedno slabo razumljen. Sposobnost nanodelcev za modulacijo imunskega odziva narekuje potrebo po nadaljnjih raziskavah interakcij nanodelcev z imunskim sistemom.
The effect of body condition score and body weight of Sanjabi ewes on immune system, productive and reproductive performance Total 80 Sanjabi ewes (2-5 years old and 50-85 weight domain) were ...selected in animal unit of Mehregan farm. The ewes were divided to 4 treatment groups according to body condition score of (2, 2.5, 3, 3.5 ≤). Blood samples were collected from non-pregnant ewes, then after mating, two weeks before expected lambing and at lambing day. Blood samples of newborn lambs were also taken from the jugular vein at birth and 7 days of age. The reproductive parameters such as number of lambs born per lambing, kg of lambs born per ewes mating, pregnancy period and lamb birth weight were determined. Some blood metabolites such as glucose, total protein, albumin and globulin were determined. The white blood cell and differential leukocyte counts were also measured. The result of this experiment indicated that BCS = 3 had a significant effect (P < 0.05) on the kg lambs born per ewes. Ewes with BCS = 3 had a better performance in the percentage of lambs born per ewes at mating, while the lambing rate reduced in ewes with BCS of 3.5 or more. Birth weight of lambs was significantly affected by BCS of their ewes (P < 0.05). There was a significant effect of BCS on plasma FSH concentration in ewes with BCS more than 3 but no significant difference was seen in blood metabolite in this study. Colostrum productions and the lamb birth weights were affected by body condition score of ewes. The white blood cell counts, neutrophils and lymphocytes counts did not change between ewes and lambs. It is concluded that BCS had a significant effect on kg lambs born per ewes, birth weight of lambs, lambs weaning weight and colostrum productions (P < 0.05) and the score of 3 at mating time could optimize profitability of Sanjabi ewes.
Vpliv ocene kondicije in telesne mase na imunski sistem ter proizvodne in reprodukcijske lastnosti ovac pasme sanjabi V poskus je bilo vključenih 80 sanjabi ovac s farme Mehregan v starosti 2-5 let. Ovce smo razdelili v štiri skupine glede na oceno telesne kondicije (BCS 2, 2,5, 3, 3,5 ≤). Vzorce krvi smo jemali od nebrejih ovac, takoj po paritvi, dva tedna pred pričakovano jagnitvijo in na dan jagnitve. Jancem smo jemali kri iz jugularne vene ob rojstvu in ko so bili stari 7 dni. Spremljali smo reprodukcijske parametre, kot so število jagnet na jagnitev, kg rojenih jagnet na paritev, dolžina brejosti in masa jagnet ob rojstvu. Določali smo nekatere parametre v krvi, kot npr. glukoza, skupne beljakovine, albumin in globulin. Prav tako smo spremljali število belih krvničk in diferencialno število levkocitov. Rezultati tega poskusa kažejo, da je ocena telesne kondicije (BCS = 3) značilno vplivala na k rojenih jagnet na ovco. Ovce z BCS = 3 so imele višji odstotek jagnet rojenih na paritev, medtem ko je bil delež jagnitev zmanjšan pri ovcah z BCS 3,5 ali več. BCS je statistično značilno vplival na maso jagnet ob rojstvu (p < 0,05). Prav tako je bil značilen vpliv BCS na koncentracijo FSH v plazmi pri ovcah z BCS višjim od 3, nismo ap zaznali razlik v koncentraciji metabolitov v krvi. BCS je vplival na proizvodnjo kolostruma in na maso jagnet ob rojstvu. Število belih krvničk, nevtrofilcev in limfocitov se med ovcami in jagneti ni razlikovalo. Ugotavljamo, da ima BCS značilen vpliv na kg rojenih jagnet na ovco, rojstno maso jagnet, maso jagnet ob odstavitvi in proizvodnjo kolostruma (p < 0,05). BCS 3 v času pripusta je optimalen za gospodarnost reje ovac pasme sanjabi.
Namen raziskave je bil spremljati dinamiko procesov zorenja govejega mesa pri temperaturi 1 °C v štirih intervalih (2, 7, 14 in 28 dni) ter izvrednotiti njihov vpliv na kemijske (vsebnost ...neproteinskega dušika (NPN) in vezivnega tkiva) in instrumentalne parametre (Warner-Bratzlerjevo (WB) strižno silo) ter senzorične lastnosti (barvo presne mišice ter mehkobo, sočnost, vonj in aromo) zrezkov, pečenih na dvoploščnem žaru (temperatura plošč 200 °C, končna središčna temperatura 60 ºC). V poskus je bilo 24 ur post mortem vključenih šest mišic, in sicer psoas major (PM), longissimus lumborum (LL), semimembranosus (SM), biceps femoris (BF), semitendinosus (ST) in triceps brachii (TB) normalne kakovosti treh telic (starih 22 do 30 mesecev, topla masa trupov 234 kg do 264 kg) in treh bikov (starih 21 do 23 mesecev, topla masa trupov 359 kg do 364 kg) lisaste pasme. Ugotovili smo, da je čas zorenja značilno vplival na povečanje vsebnosti neproteinskega dušika; po 14 dneh zorenja (glede na dinamiko proteolize) si vsebnosti sledijo od najmanjše k največji: TB <ST <SM <PM <BF <LL. Vsebnost celokupnega vezivnega tkiva z zorenjem ostaja nespremenjena, delež topnega veziva pa se značilno povečuje pri mišici BF. Vse senzorične lastnosti se med 28 dnevnim zorenjem značilno izboljšajo. WB strižna sila se med zorenjem zmanjšuje (v povprečju za 28 %). Za zagotovitev celotne senzorične kakovosti mesa (mehkoba 6 točk za izven kategorije in 5 točk za I. in II. kategorijo, ostale lastnosti nad 5 točk) zadostuje zorenje pri temperaturi 1 °C za mišice PM 7 dni, za mišice LL najmanj 14 do največ 28 dni, za mišice TB in ST 28 dni, za mišice SM in BF pa več kot 28 dni.
Avtor v prispevku analizira zven pevcev, ki na izbranih historičnih posnetkih pojejo v slovenskem jeziku. Iz digitalnih presnetkov starih gramofonskih plošč (78 o/min) je s pomočjo zvenske analize ...mogoče, kljub slabši tehnični kakovosti posnetkov, dovolj zanesljivo sklepati o načinu fonacije takratnih pevcev in o estetskih značilnostih njihovega izvajanja ter to primerjati z njihovimi in našimi sodobniki.
Clenki vnasajo v obstojece besedilno sporocilo se tvorcevo sosporocilo in s tem v ze upovedeni prostor se tvorcev prostor in likrati se razmerje med obema. Tvorcev prostor je vezan na istocasnost ...tvorjenja besedila in na tvorcevo vsevednost oz. vseobvadovanje trenutka govorjenja. Clenki so kot besede konteksta v vsakem primeru okoliscinske besede; gre za ubesedeno hkratno vecprostorskost v besedilu, vsaj za vsebinsko propozicijsko in tvorcevo interpretacijsko; clenki torej laliko vnasajo razmerje med upovedeno propozicijo in tvorcevo interpretacijo ali pa vzpostavljalo znotrajbesedilno razmerje med dvema propozicijama. V prispevku bodo predstavljeni z vidika izrazanja prostora - torej kot razmerijske metafore prvotno zunajokoliscinskih prostorskih prislovov oz. prislovnih zaimkov tipa blizu, okoli, dalec, nekje, nekam, tam, ki omogocajo metaforicni pomenski prenos od nedolocne posplosene prostorskosti v zgolj razmerijske pomene pribliznosti, omejenosti, nedolocene kolicinskosti in se naprej v vrednotenje ali poudarjanje upovedenega v besedilu; vzpostavljajo se razmerja prostor/cas razmerja vrednotenje/poudarjanje. Z vidika prvotnega/ izhodiscnega prislovnega/prostorskega pomena se veze moznost sirsega ali ozjega izrazanja razmerijskih skill pomenov oz. razlicne zmoznosti razmerijskih skill pomenov so odvisne od prvotnega/izhodiscnega prislovnega pomena; s pomenskim vidikom oz. z zmoznostjo izrazanja razlicnih razmerijskih pomenov se vzajemno povezuje funkcijski vidik, ki poudarja bodisi medosebno/medudelezensko rabo ali povezovalno ( medpropozicijsko) besedilno rabo. Clenek je samostojna skladenjskofimkcijska besedna vrsta oz. skladenjskofimkcijski modifikator,3 ki pa nima niti predmetnega niti slovnicnega samostojnega pomena niti ni oblikovno dolocena, in kot fimkcijsko razpomenjena ali besedilno omejena besedna vrsta - saj jo sproti doloca (sele) konkretna skladnja - je tudi stavcni neclen oz. modifikator tipa seveda. Zaradi poimenovanja besedilnih spremnih okoliscin je clenek laliko tudi t. i. stavcni prislov,4 pogosteje pastavek; laliko ga opredelimo tudi kot razmernopomenski izrek. Dinamicnost in stavcna povednost clenka je potijena tudi z oznako »adverbialno rabljene glagolske ob like z zakritim glagolom« (Jesenovec 1944: 529). Clenki so vnasalniki novih pomenskih razmerij in likrati tudi spreminjevalniki pomenskih razmerij, s tem v besedilo vnasaj tudi govomo dinamiko. Njihovo prvenstveno besedilno in fimkcijsko vlogo odrazajo oz. morajo odrazati tudi funkcijske slovarske razlage, ki clenek opisujejo kot ubesedeno (slovarsko) referenco z govomim dejanjem.5 Dodatno poudarjanje funkcijskosti je trditev9, da so clenki posledica pomenskega praznjenja besed, in tako ohranjajo samo se vlogo pomenskega niansiranja dolocevanih besed v neposredni blizini, tj. vsebini besed v neposredni blizini dodajajo zgolj spremne okoliscine. V ruskem jezikoslovju so poimenovani tudi kot clenki vezavno-prislovnega (prehodnega) tipa, ki zaradi vezniske nadstavcnosti izrazajo modalnost celotne povedi in maniro govora (Vinogradov 1947: 733-37). Skladenjskopomensko odprtost clenkov izrazajo tudi angleska poimenovanja subordinating conjuction /subordinator.10 Po Quirkovi slovnici so oznaceni tudi kot podrazredi prislovov (subclass of adverbials) ali kot podredni deli povedja (predication subjuncts), ki izrazajo osebno usmeritev (subject-orientation) z razlicnimi vrstami naklonskosti. Ta 'ozji osebni vidik',* 11 ki vkljucuje povedje in govorca, je vezan na prisojevalno razmerje, in najveckrat dodaja se vljudnost, poudarjanje in izpostavljanje.12 Prvotnemu funkcijskoin razvrstitvenostrukturnemu vidiku se kot drugotni pridruzuje pomenski vidik, ki dolocenim funkcijam daje se razlicne kombinacije pomenskih sestavin (PS); njihova funkcijska poudamost laliko zdruzuje pomenske sestavine (PS) 'poudamosti', 'samoumevnosti', 'izvzemalnosti', 'dodajalnosti' in 'presojevalnosti': Gre predvsem za ironijo do samega sebe; Slacil se je, povsem se je razgalil. * túdi naklonski custveni (Nc) krepi trditev: To pa je tudi vse, kar so laliko storili; Ti si pa tudi pameten! |Nic vec kot to| // izraza ocitek, nejevoljo, zacudenje: Ta pa se mora tudi v vse vmesati Je pa tudi kaj boljsega! |0 tem raje ne bi ...| > povzemalni dodajalni (Pd) uvaja sir so veljavnost trditve Tudi tokrat mu je uspelo; Njej se je tudi to zgodilo |Treba dodati, da niso edini| > povezovalni poudarni (Ppoudar) stopnjuje povedano z dodatno trditvijo Mnogi so zboleli, nekateri tudi umrli; Odnehali so tudi najbolj vzdrzljivi |Celo, Ne bi pricakovali| // v nikalnih stavkih poudaija zanikanje: Takih stvari tudi v sanjah ne podozivis!; Tudi malo ne pazi na svoje zdravje! |Celo, Kar bi bilo prej mozno| // navadno v zvezi ne le, ne samo - ampak tudi stopnjuje prej povedano: Ni samo govoril, ampak tudi delai |Poleg tega| > povezovalni povzemalni (Ppovze) uvaja dejstvo, kljub kateremu se dejanje uresnici Tudi ce bi hotel, ne bi sind tega narediti! |Nic ne pomaga!|; sin. cepráv, cetúdi
V naši raziskavi smo pri konjih haflinške pasme v Sloveniji za lastnosti zunanjosti ocenjevali komponente (ko)varianc. V podatkovni zbirki je bilo skupaj 3371 živali, od tega smo jih v raziskavo ...vključili 600 (15 žrebcev in 585 kobil). Živali, ki smo jih vključili v analizo, so imele zapise desetih ocen in/ali devetih meritev ter znanega vsaj enega od staršev. Model je za vse ocenjene in izmerjene lastnosti vseboval leto ocenjevanja in/ali merjenja kot sistematski vpliv in naključni vpliv živali. Uporabili smo metodo omejene največje zanesljivosti (REML) v programu VCE. Pozitivno definitne matrike smo dobili s pomočjo postopka, ki se imenuje ukrivljanje matrik (ang. bending). Za ocenjene lastnosti so znašale heritabilitete od 0,40 za prednji del trupa do 0,78 za pasemsko značilnost. Heritabilitete za izmerjene lastnosti so se gibale med 0,20 za globino prsi in 0,62 za višino vihra, merjeno s palico. Genetske korelacije so bile v večini pozitivne. Najvišja genetska korelacija pri ocenjenih lastnostih je 0,92 med skupno oceno in zadnjim delom trupa. Med oceno pasemske značilnosti in oceno prednjih nog korelacije ni bilo. Pri izmerjenih lastnostih so bile genetske korelacije ocenjene od 0,38 med dolžino trupa in obsegom prsi do 0,95 med višino vihra, merjeno s palico in višino vihra, merjeno s trakom.
The study aimed at examining morphometric differentiation in two Nigerian breeds of cattle using multifactorial discriminant analyses. Ten morphological traits (withers height, rump height, chest ...circumference, body length, face length, tail length, rump length, head width, rump width and shoulder width) of 224 Bunaji and 87 Sokoto Gudali cattle were measured. The animals, which were aged 2.5-3.6 years, were subjected to extensive management system. The linear type traits of Sokoto Gudali cattle were significantly (P < 0.05) higher than those of their Bunaji counterparts, with the exception of body length and face length respectively. The stepwise discriminant analysis gave a better resolution as only three variables, rump width, withers height and face length were more discriminating in separating the two cattle breeds. The Mahalanobis distance (7.19) between the two cattle populations was high and significant, which is an indication that they belong to genetically different groups. This was complemented by the result of the Nearest Neighbour Discriminant Analysis, where 85.48% of Bunaji cattle were classified into their source population while 96.55% of their Sokoto Gudali counterparts were correctly assigned into their source genetic group. The present phenotypic information will be the basis for the establishment of further characterization, conservation and selection strategies for the two Nigerian breeds of cattle.
V študiji smo z multivariatno diskriminantno analizo proučevali morfometrične razlike med dvema nigerijskima pasmama goveda. Merili smo deset morfoloških lastnosti (višina vihra, višina trupa, obseg prsi, dolžina telesa, dolžina glave, dolžina repa, dolžina trupa, širina glave, širina trupa in širina pleč) pri 224 živalih pasme "Bunaji" in 87 živalih pasme "Sokoto Gudali". Živali so bile v ekstenzivni reji, stare med 2,5 ter 3,6 leti. Izmerjene vrednosti za linearne lastnosti živali pasme "Sokoto Gudali" so bile statistično značilno večje (P < 0,05) kot pri živalih pasme "Bunaji", izjema sta bila le dolžina telesa in dolžina glave. Za doseganje boljše resolucije smo uporabili postopno diskriminantno analizo, ker so le tri spremenljivke, širina telesa, višina vihra in dolžina glave, omogočile zanesljivo ločevanje obeh pasem. Mahalanobijeva distanca (7,19) med obema pasmama je bila visoko statistično značilna, kar nakazuje, da populaciji pripadata različnim pasemskim skupinam. Te rezultate potrjuje tudi diskriminantna analiza najbližjih sosedov, kjer je bilo 85,48% "Bunaji" goveda razvrščenega v izvorno populacijo, medtem, ko je bil ta odstotek pri "Sokoto Gudali" pasmi še višji (96,55). Tako pridobljene fenotipske informacije bomo uporabili za še natančnejši opis, zaščito in oblikovanje rejske strategije obeh nigerijskih pasem goveda.
PDF
