Eno poglavitnih vprašanj, na katero si mora prevajalec Plavta odgovoriti še pred začetkom dela, je, kako se spoprijeti s formo besedila, saj je za tekste tega komediografa v izvirniku značilna ...izjemno raznolika in težavna metrika. V prispevku sem uvodoma predstavila prevajalsko prakso v slovenskih prevodih, ki so doslej izšli v knjižni obliki – v Gantarjevem Amfitruonu (Amphitruo), Hišnem strahu (Mostellaria) in Komediji o loncu (Aulularia), v Rebulovem Bahavem vojščaku (Miles gloriosus) in novem prevodu Dvojčkov(Menaechmi) Jere Ivanc –, nato pa sem se osredotočila na smernice, ki sem jim sledila sama pri prevajanju komedije Pseudolus, poslovenjene kot Kljukec. V prilogi dodajam natančno preglednico metrike v izvirniku in prevodu.
Začnimo pričujočo recenzijo z nekaj podatki iz ozadja, ki njen predmet pomembno kontekstualizirajo. Pouk latinščine se je v programu devetletne osnovne šole ohranil kljub svoji pregovorni zahtevnosti ...in veliki konkurenci ‘sodobnejših’ predmetov, katerih namen je v večini primerov učence bolj kot ne razbremeniti.
Pred nami je že sedmi zbornik (poleg tega imamo v Sloveniji žal le še enega), ki je ponovno nastal kot rezultat kolokvija na temo vulgarne in poznoantične latinščine.
O preživetju latinščine in grščine je v Ljudski republiki Sloveniji po drugi svetovni vojni odločala partija, ki je v posnemanju sovjetskih zgledov skoraj povsem uničila klasično šolstvo. Tega je — ...paradoksalno — rešil Stalinov napad na isto partijo. Med preurejanjem države po sporu z Informbirojem je vrh centralnega komiteja — Milovan Djilas, Boris Kidrič, Edvard Kardelj in Josip Broz Tito — na plenumu politbiroja sklenil obuditi klasično šolstvo in s tem pokazati, kako se država razlikuje od Sovjetske zveze. Odjuga ni trajala dolgo. Po otoplitvi odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo po Stalinovi smrti so bile klasične gimnazije sčasoma ukinjene, grščina je iz šol izginila, latinščina pa je bila vse bolj marginalizirana.
Jakov Markovič Borovski (1896–1994), ruski klasični filolog z enciklopedičnim znanjem in izostrenim čutom za družbeno odgovornost, se je oblikoval med študijem pri Tadeuszu Zielinskem, Mihailu ...Rostovcevu, Sergeju A. Žebeljevu, Grigoriju F. Zereteliju in Aleksandru Malejinu; znal si je najti delo na področju klasične filologije in hkrati preživeti v nevarnem in tveganem obdobju Stalinovega terorja. Kasneje se je zavzemal za idejo, da je gimnazija, kjer dijaki berejo literarne tekste v starih jezikih, nespregledljiv pogoj humanistične izobrazbe, in postal eden od ustanoviteljev klasične gimnazije, ki je v Sankt Peterburgu ponovno zrasla leta 1990.
V prispevku predstavljamo analizo Terencijeve komedije Evnuh, ki izhaja iz jezikovne pragmatike in s pomočjo teorije o implicitnosti skuša osvetliti tisto, kar v izbranem besedilu ostaja neizrečeno. ...S pomočjo Griceove teorije o implikaturah ter Austinove in Searlove teorije govornih dejanj, ki se deloma opira tudi na analizo antičnih dramskih konvencij, analiziramo odlomke v Evnuhu, kjer kot ena od ključnih oseb nastopa parazit Gnaton, in skušamo pojasniti tudi, zakaj je implicitnost pomembna sestavina rimske komedije. V prispevku predlagamo interpretacijo v smeri razumevanja implicitnosti kot konstitutivnega elementa besedil rimske komedije, s katero je mogoče utemeljeno zavrniti tiste pomisleke, ki tovrstnim besedilom danes odrekajo polnokrvnost in jih skušajo reducirati zgolj na situacijsko komiko.
PDF
