Latinščina na napisnih kamnih v rimskem imperiju je pomemben vir za rekonstrukcijo vulgarne različice jezika. Napake, ki jih srečamo na napisnih poljih, niso samo odraz kamnosekove nespretnosti, pač ...pa pogosto kažejo na razvoj jezika. Ena izmed glasovnih značilnosti vulgarne latinščine je omahovanje med črko b in v, ki je posledica razvoja izgovorjave. Pri besedi vivusse z njo na treh napisih srečamo tudi na območju Celeje.
Finski profesor Tuomo Pekkanen sodi brez dvoma med današnje najbolj goreče oznanjevalce žive latinščine in najbolj spretne oblikovalce njenih neizčrpnih izraznih možnosti.
The paper focuses on two aspects of Pliny the Elder’s encyclopaedic work, Natural History, which are closely linked to the author’s application and adaptation of Greek science and terminology: on his ...use of sources and his language. The sources employed by Pliny in composing his Natural History raise a number of unanswered questions: studies in this field are effectively hampered by the loss of most works quoted by the author, while his influence on the writers of Late Antiquity, the Middle Ages, and the early Modern Age has been relatively well explored. The uniqueness of the work lies not in its originality but in the author’s singular compilation method, with which he sought to summarise for his Roman audience the Greek and Roman knowledge of nature. In addition, Natural History is a unique document of Silver Latin, containing style characteristics (such as inconcinnity, ellipsis, brevity, parentheses, periphrases) and language peculiarities (such as loan words, neologisms, technical terminology) which remain valuable materials for research into the Latin language and style. The discussion concludes with a detailed presentation of the difficulties and challenges faced by the translator of Pliny’s Natural History.
Delo Matjaža babiča Zgodovinsko glasoslovje in oblikoslovje latinskega jezika je izšlo kot univerzitetni učbenik, namenjen študentom latinskega jezika in književnosti, ali, kot pravi pisec v ...predgovoru (str. 1), je »pripomoček za predavanja iz predmeta Latinsko zgodovinsko glasoslovje in oblikoslovje«.
Potem ko se je v Sloveniji v preteklem poldrugem desetletju znova uveljavil pouk klasičnih jezikov na osnovnih in srednjih šolah, so z njim počasi začeli izhajati tudi učbeniki. Latinščina se poučuje ...na vseh izobraževalnih ravneh od osnovne šole do univerze ter v zelo različnih oblikah in modulih.
Članek se ukvarja z zgodovino latinskih imenskih zloženk. Z orisom njihovega razvoja od predzgodovinske dobe do pozne antike se zavrača stari predsodek o njihovi šibki produktivnosti. V sklepnem ...poglavju se obravnavajo leksikološka vprašanja.
Latinščina je na maturi v Sloveniji prisotna že od leta 1994. Člani RMK so pripravili raznolike tipe nalog, ki naj bi kvalitetno preverile dijakovo znanje latinščine. Toda pogosto se zgodi, da dijaki ...drugače dojemajo težavnost nalog kot strokovne komisije.
Škrabec je svojo evlalijo oblikoval kot nekak sekundarni umetni jezik. Kot osnovo za izgovarjavo je izbral klasično latinsko izgovarjavo. Besedje je določil s sistemom pretvorb latinskega in ...polatinjenega besedja v evlalijo. Obdržal je tudi latinsko pravilo o naglasu ter razločeval med dolgimi in kratkimi samoglasniki. Oblikoslovje evlalije razen zaimenske sklanjatve je dokaj enostavno, vendar visoko razločevalno, skladnja in besedotvorje pa se skoraj v celoti naslanjata na latinščino. S svojo evlalijo se je Škrabec vključil v tedanjo vseevropsko razpravo o možnem svetovnem jeziku.
Pregovori so del našega vsakdana in del nas samih, naše kulture, našega jezika; prav vsi se jih poslužujemo, bolj ali manj pogosto in bolj ali manj zavedno, včasih jih, kot pravimo, kar »Stresemo iz ...rokava« - četudi se zdi, da jim današnji čas nekako ni naklonjen. Poznamo jih od malega, ko smo bili otroci (Kar se Janezek nauči, to Janez zna). Zdi se nam, kot da so pregovori nekaj »samo po sebi umevnega«, zato se običajno ne sprašujemo, kako stari so, od kod so in čigava last oz. stvaritev so, kaj šele, da bi se poglabljali v njihov prvotni pomen, v situacijo, v kateri so nastali, ter druge njihove komponente, zlasti oblikovne.