O podnebnih in vremenskih razmerah na Slovenskem pred začetkom rednih in neprekinjenih meteoroloških meritev je razmeroma malo znanega. Nekaj več informacij je za 17. st., še posebej za drugo ...polovico, v kateri je deloval kranjski polihistor J. V. Valvasor. Njegove zapise o vremenu in podnebju lahko dopolnimo tudi z zapisi ljubljanskega kronista J. G. Dolničarja. Kljub določenim omejitvam pri uporabi teh virov lahko z uporabo dodatnih informacij zadovoljivo predstavimo tedanje vreme in podnebje ter njegove posledice v družbenem okolju.
Josip Nikolaj Sadnikar je tistega dne v vrtu obrezoval sadno drevje. Razumel je županovo stisko in z njim odšel k mostu v Nevlje. Potrdil je županovo domnevo in prepoznal ostanke skeleta ...mamuta. Ugotoviti je želel ali gre za naključno in posamično najdbo ali za najdbo večjih razsežnosti, ki jo je treba prijaviti oblasti. Na fotografiji je Josip Nikolaj Sadnikar v času odkritja mamuta v Nevljah.Vir: Besedilo sta prispevala Benjamin in Danijel Bezek.
Ob zamavčenem oklu kleči ing. Karel Kumer, desno preparator Viktor Herfort, za njim dr. Julij Polec in dr. I. Vidic, nato gospa Dana Kos in njen mož dr. Fran Kos. 22. marca 1938 ob pol dveh popoldne ...so med izkopavanjem kosti naleteli na spodnjo čeljustnico. Na tretjem molarju so se na žvekalni ploskvi lepo videli skleninasti nabori ali lofi, po katerih se je dalo nedvoumno zaključiti, da skeletni ostanki pripadajo mamutu. Malo kasneje so odkrili še celoten okel v dolžini 270 cm.Vir: Besedilo sta prispevala Benjamin in Danijel Bezek.
Izkopavanja so bila zaključena 7. aprila 1938. Banska uprava je ocenila, da bo prišlo deževno obdobje, zato je želela dela na regulaciji potoka Nevljica čim prej zaključiti. Dr. Fran Kos je za ...bodoče raziskovalce izdelal načrt najdišča z orientacijskimi merami, glede na levi mostni steber. Do danes se raziskovanja na tej lokaciji niso nadaljevala.Vir: Besedilo sta prispevala Benjamin in Danijel Bezek.
Kost so najprej odkrili do polovice, jo zavili v zaščitni ovoj in juto z mavcem. Enak postopek so ponovili tudi na spodnji strani kosti. Tako zaščitene kosti so odnesli v sobo Nandeta Novaka, od tam ...pa v laboratorij Narodnega muzeja v Ljubljani. O tem delu je novinar Slovenca zapisal, da ljudje z velikim zanimanjem spremljajo odkopavanje in zaščito »nenavadnih kolin« in se čudijo, kako je mogel mamut imeti tako velike kosti.Vir: Besedilo sta prispevala Benjamin in Danijel Bezek.
Skelet mamuta v Narodnem muzeju okoli leta 1941. V Ljubljani so zamavčene dele odprli. Pokazalo se je, da je skelet pripadal samcu izjemnih dimenzij, ki je poginil v starosti okoli 40 let. Skelet je ...bil rekonstruiran v decembru 1941. Takrat je že bila vojna, Kamnik pa od Ljubljane ločen z mejo med Nemčijo in Italijo.Vir: Besedilo sta prispevala Benjamin in Danijel Bezek. Fotografijo hrani Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Za pomoč se zahvaljujeta paleontologu mag. Matiju Križnarju iz Prirodoslovnega muzeja.