V leksikogramatični raziskavi so predstavljeni rezultati analiz struktur s prislovi, ki so bile izvedene v okviru temeljnega raziskovalnega projekta Kolokacije kot temelj jezikovnega opisa: ...semantični in časovni vidiki (KOLOS; J6-8255). Na podlagi rezultatov predhodno izvedene pilotne množičenjske naloge, v kateri so označevalci jezikoslovci ocenjevali avtomatsko izluščene kolokacijske kandidate iz korpusa Gigafida in se opredeljevali do tega, kaj je in kaj ni slovarsko relevantna kolokacija, smo analizirali vse kolokacijsko produktivne strukture s prislovi. Namen analiziranja je bil opredeliti kolokacijo kot semantično relevantno sopojavitev dveh (ali več) besed ter s tem tudi razliko med slovarsko relevantnimi kolokacijami in statistično prepoznanimi oz. šibkejšimi kolokacijami, ki ne opravljajo semantične funkcije in so posledično nerelevantne za kolokacijski slovar.
Analize struktur s prislovi so pokazale, da se je o semantični relevantnosti in slovarski vključenosti pri posameznih primerih kolokacijskih kandidatov ali tipih kolokatorjev treba odločati na ravni posamezne strukture. Tovrstni primer so prislovi, ki lahko nastopajo v vlogi intenzifikatorja (tip kar pošteno načeti) ali pa semantično manj relevantni vlogi poudarnosti oz. členkovnosti (tip kar prekiniti). Podobne jezikoslovne obravnave so potrebne širše skupine števniškosti, kot je kratnost ali zaporedje (zaporednostni prislovi), ki jih zaradi raznolike semantične relevantnosti ne moremo strukturno omejiti (četrtič doktorirati proti stokrat povedati).
Podatki, pridobljeni na podlagi opravljenih analiz, bodo omogočali podrobnejše ali nadaljnje analize, predvsem pa celovit opis vsake kolokacijske strukture in njene kolokativnosti. Na podlagi identificiranih napak zaradi avtomatskega označevanja strukture pa bo mogoče nadgraditi obstoječe vzorce za luščenje in predvsem izboljšati avtomatsko luščenje za problematične strukture. Podatki bodo zelo uporabni tudi pri nadaljnjem vključevanju in obravnavi novih struktur, prvotno izločenih zaradi precejšnjega šuma. Vse ugotovitve bo mogoče implementirati v leksikografski delotok in na ta način izboljšati podatke (stopenjskost gesel) v slovarju. Učno množico s 17.576 kandidati bo mogoče uporabiti tudi v drugih dejavnostih projekta KOLOS: za uvrščanje kolokatorjev v gruče, primerjavo sopomenk s kolokacijami in nenazadnje za proučevanje kolokacijskih trendov skozi čas.
full article and abstract in Lithuanian; abstract in English
This article collects all words in Chyliński’s translation of the New Testament that are not attested in the lexicographical sources ...(contemporary, historical and holistic dictionaries) of the Lithuanian language and analyzes their meaning based on context and etymology.
straipsnis ir santrauka lietuvių kalba; santrauka anglų kalba
Straipsnyje pateikiami Samuelio Boguslavo Chylinskio Naujojo Testamento žodžiai, nepaliudyti tokiuose leksikografiniuose šaltiniuose kaip to meto istoriniai ir holistiniai lietuvių kalbos žodynai. Remiantis žodžių daryba ir atsižvelgiant į vartojimo kontekstą, analizuojama šių žodžių reikšmė.
V prispevku je obravnavana problematika prepoznavanja izhodiščno terminološke leksike in determinologizirane leksike v starejših slovenskih slovarjih. Potencialna terminološkost besedja je bila ...ugotavljana z jezikoslovno analizo na podlagi oblikovanih meril, ki so bila preizkušana na primerih leksemov, izpričanih v Megiserjevih slovarjih (1592,1603), v Hipolitovem (1711-1712) in Pleteršnikovem slovarju (1894-1895).
Elektronička je leksikografija grana leksikografije koja se bavi teorijskim i praktičnim aspektom mrežnih rječnika, a obuhvaća enciklopedije, leksikone, glosare, terminološke repozitorije i druge ...informacijske alate kojima se može pristupiti putem interneta. Među obilježjima i prednostima elektroničkih rječnika iz korisničke perspektive ističe se brz pristup informacijama te novi tip informacija, poput zvučnih i slikovnih priloga u natuknici ili povezanost s drugim softverom kao što je ugrađeno poučavanje i učenje, igre i slično. Iz leksikografske perspektive naglašava se oslobođenje od abecednoga ustroja sadržaja rječnika, kao i dokidanje ograničenja linearnoga teksta uključivanjem poveznica u natuknicu i opcije pokaži manje/više kojom upravlja korisnik.Ipak, unatoč prednostima, prisutne su kritike zbog nedostatne ponude izvorno elektroničkih rječnika u leksikografijama pojedinih jezika. Stoga suvremena e-leksikografija nastoji naći rješenja za izazove proizišle iz naoko idealnih digitalnih uvjeta, poput opasnosti od preplavljivanja korisnika golemom količinom nestrukturiranih podataka u kojoj se gubi informacija, ali i odgovora na pitanje što leksikografi mogu učiniti da korisnički izbor u potrazi za informacijom budu rječnici, a ne kakve druge internetske baze podataka i brze tražilice.U radu se daje pregled suvremenih dosega elektroničke leksikografije iz teorijske i tehnološke perspektive. Najprije se donose osnovne teorijske postavke vezane uz obilježja e-rječnika i teoriju u elektroničkoj leksikografiji, koja se istovremeno naslanja na postojeću teoriju leksikografije koja počiva na lingvistici i u kojoj važnu ulogu imaju procjene leksikografa o načinima obrade unutar mikrostrukture te na nadogradnju koja uključuje tehnološke, funkcionalne i estetske aspekte izrade rječnika u digitalnom obliku. Zatim se pokazuju primjeri različitih rješenja u elektroničkim rječnicima hrvatskoga i drugih jezika koja nastoje odgovoriti na izazove informatičkoga i informacijskoga doba te pomiriti leksikografske mogućnosti i korisničke potrebe. Na temelju toga daje se zaključak o tendencijama izrade rječnika i drugih leksikografskih alata koji će pratiti ubrzani tehnološki razvoj i društvene potrebe u suvremeno doba.
Electronic lexicography is a branch of lexicography that deals with theoretical and practical aspects of online dictionaries, additionally encompassing encyclopedias, lexicons, glossaries, terminological repositories, and other online information tools. From the user’s perspective, electronic dictionaries offer fast access, entries enriched with new types of information such as sounds and images as well as links to other software featuring embedded teaching and learning, games, etc. From the lexicographic perspective, e-dictionaries overcome limitations of alphabetical ordering as well as those of linear text by supplying entries with links and the show less/more functionality.However, despite these advantages, not all national lexicographies offer a wide range of born-digital dictionaries. In response to this, contemporary e-lexicography seeks to offer solutions to the challenges arising from the seemingly ideal digital conditions, including the danger of overwhelming the user with an abundance of unstructured data leading to the loss of information. E-lexicography also seeks to answer the question of what lexicographers can do to induce users to obtain information from dictionaries rather than from online databases or fast search engines.This article provides an overview of the current state-of-the-art in electronic lexicography from a theoretical and technological perspective. It starts by presenting the main theoretical postulates related to the features of e-dictionaries and electronic lexicography theory. On the one hand, electronic lexicography is based on existing lexicographic theory with its linguistic underpinnings, where dictionary microstructure crucially depends on the lexicographer’s practice. On the other hand, it involves technological, functional and aesthetic aspects of creating a digital dictionary. The overview is followed by examples from electronic dictionaries of Croatian and other languages illustrating how the challenges of the information age and of balancing all the features of e-lexicography with user needs may be addressed. The article concludes that current lexicographic practice in creating dictionaries and other lexicographic tools is turned towards keeping up with rapid technological developments and social needs.
This article analyzes the treatment of chemical elements in six general monolingual explanatory dictionaries. Two approaches are observed with respect to the formation of headword lists: either a ...complete set of chemical elements is included or only a selection according to the frequency in general language usage. The inventory of hypernyms used as genus words and the degree of systematicity in their usage are presented. Chemical elements represent a reasonable number of lexical units of the same semantic group, therefore a high degree of systematicity of definitions in dictionaries is expected; however, we can only partially confirm this. The use of terminological labels varies greatly from one dictionary to another: in some dictionaries they are not used at all, in others they are used only partially, and in some they are always used. In the case of polysemic entries, one dictionary uses sense indicators.
PORTAL FRAN: OD ZAČETKOV DO DANES Perdih, Andrej
Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje,
01/2020, Letnik:
46, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Internetni Portal Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je bil vzpostavljen oktobra 2014 in je prevzel mesto glavnega slovarskega portala za slovenski jezik. Prispevek ...opisuje nadaljnji razvoj portala od leta 2015 do septembra leta 2019, ko je bilo v ospredju vključevanje novih vsebin ter izboljšanje funkcionalnosti, prikaza in uporabniške izkušnje ter izdelava aplikacij za operacijske sisteme Android in iOS. Ob kontinuiranem postopnem razvoju portala je bilo največ inovativnih rešitev pripravljenih pri tistih slovarjih, ki izkoriščajo možnosti digitalne objave slovarjev, in sicer mrežni grafični prikaz medleksemskih razmerij, slikovni in zvočni material ter uporaba zemljevida za identifikacijo lokacije narečnih slovarjev. Prikazani so tudi načini vključevanja dodatnih vsebin, ki portal vsebinsko širijo iz slovarskega portala v osrednji portal o slovenskem jeziku.
V prispevku Med tipičnim in stereotipnim: družbena občutljivost pri pripravi ilustrativnega gradiva v eSSKJ obravnavamo tipične kolokacije, ki so bile v leksikografskem procesu zaradi stereotipnosti ...ali politične nekorektnosti iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja (eSSKJ) izločene, pri čemer so ostale ohranjene v slovarski bazi, ob izvozu slovarja za objavo na portalu Fran pa se ne izpišejo. Izpostavljamo štiri skupine tovrstnih tipičnih kolokacij: prve se pojavljajo pri leksemih, ki poimenujejo osebe, zlasti ranljive skupine, druge so kolokacije z zaznanimi nacionalnimi stereotipi, tretja skupina so nekorektne kolokacije pri leksemih, ki poimenujejo živali, in četrta nekorektne kolokacije pri žaljivi, vulgarni leksiki ipd. V prispevku tudi pojasnimo, zakaj se nekateri stereotipni elementi v slovar vseeno uvrščajo, ter opozorimo na pomen beleženja tovrstnih elementov, ki se je pokazal skozi proces dela, po začetnih redakcijah slovarja eSSKJ.
V príspevku razmišljamo o spolu v slovenskih enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih, pri čemer ugotavljamo, da tako kategorija slovničnega spola kot spol kot družbena danost pomembno vplivata na ...izbor podatkov, ki jih v slovarski opis vključujemo, in na njihovo strukturiranje v slovarskem sestavku. Ob tem opozarjamo, da je treba biti pri oblikovanju temeljnih slovarskih priročnikov družbeno zelo občutljiv, saj jih uporabniki običajno dojemajo kot avtoritativna dela, ki odsevajo pojmovni svet jezika.
PDF
