Članek obravnava štiri različice folklornega besedila iz vasi Trnovo ob Soči o kolektivnem maščevanju domačinov nad volkom, ki je napadel njihove ovce; tri besedila so v verzih, eno v prozi. V ...verznih različicah so vaščani poimenovani s konkretnimi hišnimi imeni, kar je pripomoglo k uspešni transmisiji izročila iz generacije v generacijo. Primerjalno so podane žanrsko-vsebinske, slogovne in jezikovne značilnosti vseh štirih narečnih variant besedila. Recepcijo besedil nakazuje žanr zabavljice oz. povedke ter odgovori vprašanih informatorjev. Izpostavljeno je tudi terminološko vprašanje poimenovanja specifičnega podžanra zabavljice, v katerem se nizajo hišna imena. Volkovi so bili v 19. stoletju sistematično iztrebljeni in so do sredine 20. stoletja v Zgornjem Posočju povsem izginili, v zadnjih letih pa so se ponovno pojavili. To aktualizira stara folklorna besedila in motivira nastajanje novih.
In this book are published folktales and legends from Porabje / Rába-vidék which were recorded in 1970 by Milko Matičetov on magnetic tapes. The material has been for many decades stored in the ...archive of the Institute of Slovenian Ethnology ZRC SAZU in Ljubljana. It was only with the help of the experts from Porabje, well-versed in these dialects, that it was possible to publish the recordings.Presented are 238 narrative units, transcribed from tapes in a simplified dialectal transcript. All of the texts are also published in the standard Slovenian language. Two narratives are transcribed in the phonetic dialectological transcription. Added is CD with the recordings of 13 folktales in both varieties of Rába dialect (from Apátistvánfalva and Felsoszölnök district). The introductory section includes studies addressing the development of the narrative culture of Slovenes in Porabje, their language and brief history, as well as a presentation of the storytellers who had narrated these folktales and legends to Milko Matičetov. The folktales have been included in the international database, in accordance with the existing scientific international typology, and are therefore available for further comparative research. This book preserves narrative tradition of Slovenes in Rába-vidék, and is of particular importance to young people, who often no longer speak in the vernacular language.
Marica Globočnik, po domače Smerinjekova Marica, se je rodila 01. februarja leta 1918 v družini Jakelj v Kranjski Gori. Po očetu, Petru Jaklju (Smerinjekovemu), je podedovala smisel za ohranjanje in ...pripovedovanje ljudskega izročila. Javnosti je poznana kot teta Pehta iz Vandotovih zgodb o Kekcu.Vsebino predstavlja pripovedovanje Marice Globočnik (tete Pehte) o šegah in navadah v Borovški vasi.
Marica Globočnik, po domače Smerinjekova Marica, se je rodila 01. februarja leta 1918 v družini Jakelj v Kranjski Gori. Po očetu, Petru Jaklju (Smerinjekovemu), je podedovala smisel za ohranjanje in ...pripovedovanje ljudskega izročila. Javnosti je poznana kot teta Pehta iz Vandotovih zgodb o Kekcu.Marica Globočnik predstavlja lik tete Pehte in zgodbo o njenem domovanju v Črni vopi.
Marica Globočnik, po domače Smerinjekova Marica, se je rodila 01. februarja leta 1918 v družini Jakelj v Kranjski Gori. Po očetu, Petru Jaklju (Smerinjekovemu), je podedovala smisel za ohranjanje in ...pripovedovanje ljudskega izročila. Javnosti je poznana kot teta Pehta iz Vandotovih zgodb o Kekcu.Vsebino predstavlja pripovedovanje Marice Globočnik (tete Pehte) o Divji jagi (nočnem obhodu demonov) v Borovški vasi.
Marica Globočnik, po domače Smerinjekova Marica, se je rodila 01. februarja leta 1918 v družini Jakelj v Kranjski Gori. Po očetu, Petru Jaklju (Smerinjekovemu), je podedovala smisel za ohranjanje in ...pripovedovanje ljudskega izročila. Javnosti je poznana kot teta Pehta iz Vandotovih zgodb o Kekcu.Vsebino predstavlja zgodba o nastanku Borovške vasi – Kranjske Gore, ki jo pripoveduje Marica Globočnik (teta Pehta).
PDF
