U članku se s katoličkog obzorja i sociografske teorije analizira odnos prema alkoholu među odraslima i maturantima. Odrasli pokazuju tolerantan odnos prema konzumiranju alkohola, ali su u većini oni ...koji su oprezni i shvaćaju njegove negativne strane. Toleranciju pokazuju kada je riječ o slavlju i alkoholizmu. Većini odraslih alkohol nije potreban za dokazivanje u društvu i spremni su potražiti liječnički savjet. Žele pomoći mladima da se ostave pijanstva, ali zato u manjem broju vjeruju u prevenciju. U većini smatraju kako je roditeljska briga važna u ukazivanju mladima na negativne učinke alkohola. Znatno više žena od muškaraca vjeruje u važnost preventive. U odnosu na odrasle, više maturanata misli kako slavlje ne može proći bez alkohola. Velika većina mladih smatra da se može dokazivati bez alkohola i razlikuju se od odraslih kojima je alkohol važniji za dokazivanje. Većina srednjoškolaca smatra kako na odnos prema alkoholu nikada ne utječe loš primjer odraslih. Također, većina smatra da svojom brigom za zdravlje ne mogu pomoći odraslima da se ostave pijenja alkohola. Maturanti nisu skloni kontinuiranoj prevenciji u borbi protiv alkoholizma, već povremenoj. Što se tiče dobi u kojoj srednjoškolci počinju piti, rezultati su poražavajući, jer ih najviše počinje konzumirati alkohol u 15., odnosno 12. godini života. Ostali pokazatelji tiču se odnosa između spola i pijanstva. Srednjoškolke u većini smatraju da je moguće slaviti bez pijanstva, za razliku od srednjoškolaca, kojima su to gotovo sinonimi. Djevojke kasnije počinju piti od mladića (u 15. godini), dok mladići u većini počinju u 12. godini. Srednjoškolke i srednjoškolci razlikuju se i po mjestu prebivanja. Znatno više Vrgorčana misli da svojom brigom za zdravlje mogu pomoći odraslima da se ostave pijanstva, za razliku od Zagrepčana. Mladi iz Vrgorca počinju piti kasnije od vršnjaka iz Zagreba. Vrgorčani više vjeruju u provođenje stalne prevencije, dok su mladi u Zagrebu skloniji povremenoj preventivi. Razlike su zabilježene i kod smjera škole i početka pijenja, gdje su polaznici/e strukovnih škola, u usporedbi s gimnazijalcima, skloniji ranijem počinjanju konzumiranja alkohola (već sa 12 godina).
Geografija i nogomet dva su usko povezana pojma i učenjem o jednome često naučimo nešto i o drugome. Prema tome, osobe koje prate nogomet raspolažu s više geografskog, pretežno činjeničnog znanja od ...osoba koje nogomet ne prate. Hipoteza ovog rada je da osoba koja prati nogomet, samim poznavanjem nogometnih klubova i liga u kojim se ti klubovi natječu, posjeduje razinu geografskog znanja kakvu osobe koje ne prate nogomet ne posjeduju. Anketnim upitnikom dokazano je postojanje srednje jake pozitivne korelacije između geografskog i nogometnog znanja, čime je potvrđena hipoteza ovog rada.
Dosadašnja istraživanja iz razlicitih zemalja ukazala
su na zadovoljavajucu razinu pouzdanosti kratke verzije
Medunarodnog upitnika tjelesne aktivnosti (IPAQ-SF).
Pouzdanost ovog upitnika, pregledom ...literature, nije
utvrdena za Hrvatsku.
Cilj istraživanja bio je utvrditi pouzdanost kratke
verzije IPAQ upitnika za Hrvatsku test-retest metodom.
Uzorak sudionika cinila su 103 ucenika (42%
ucenici, 58% ucenice) u dobi od 17 do 19 godina, završnih
razreda Gimnazije Lucijan Vranjanin iz Zagreba. Uzorak
varijabli cinile su spol, godine, tjelesna visina, tjelesna
težina, indeks tjelesne mase (BMI), utvrdene zasebnim
dijelom upitnika i tjelesna aktivnost ucenika (TA)
utvrdena kratkom verzijom IPAQ upitnika. Istraživanje je
provedeno u dvije vremenske tocke, prvo anketiranje je
provedeno u trecem tjednu rujna, a drugo u prvom tjednu
listopada kako ucenici ne bi pamtili svoje odgovore, te
kako ne bi prošao znacajan dio vremena tijekom kojeg bi
ispitanici mogli promijeniti svoje tjelesne navike.
Na temelju rezultata izracunati su Spearman
koeficijenti korelacije izmedu test i retesta za ukupnu
tjelesnu aktivnost (TA) koji iznosi (0.64) i za pojedine
kategorije tjelesne aktivnosti (0.91-0.54).
Pouzdanost kratke verzije IPAQ upitnika za
Hrvatsku je na zadovoljavajucoj razini kako za ukupnu
tjelesnu aktivnost, tako i za pojedinu kategoriju tjelesne
aktivnosti.
Skupina maturantk in maturantov koprskega učiteljišča ob zaključku petega letnika. Takole so se poslovili od srednje šole, v pričakovanju še zadnjega šolskega dejanja – velike mature. S sprehodom ...po mestu, z značilnimi maturitetnimi, šolskimi simboli in predajo »ključa učenosti« so se poslovili od sošolcev, profesorjev in prebivalcev Kopra. V razredu je bilo 17 dijakinj in le trije dijaki. Vodil jih je priljubljeni razrednik, glasbeni pedagog prof. Miran Hasel.Na sliki; na začetku mimohoda koprskih maturantov: z leve: Danilo Povh, Mila Bočaj, Ivica Poglajen, Remigij Kleva, Sonja Koren, Nataša Ivančič, Lidija Kalc, Anica Rijavec, Stojana Čebron in Valentina Glažar. Že pogled na maturante pove, da jim je bilo na šoli jako lepo. Ves letnik je bil zelo aktiven pri številnih šolskih in izven šolskih dejavnostih. Še posebej na področju Ljudske tehnike. 263/vč
Maturanti I. gimnazije Celje na šolskem dvorišču I. gimnazije Celje. 8. a, 8. b in 8. c razred.Profesorji spredaj od leve: dijakinja, dijakinja, prof. Rotar M., prof. Lorenčak M., prof. Videnšek ...Š., prof. Mlinar I., prof. Stante V., prof. Marinič J., prof. Silvester M., prof. Orel (ravnatelj), prof. Preskar J., prof. Šilc Nika, prof. Knez Šterbenc Z., prof. Sirk A., prof. Modic Stanko, prof. Kastelic poročena Klinc Z., prof. Habe.IvankaFotografijo prispevala Marija Pavčič.
V desetih letih mojih pedagoško-svetovalskih stikov s slovensko šolo v Italiji, sem vsako leto, navadno v juliju, ko so bili tam končani maturitetni izpiti, organiziral že kar tradicionalno ...enotedensko maturantsko ekskurzijo po Jugoslaviji. Za en avtobus najboljših maturantov s tržaških in goriških višjih srednjih šol in nekaj spremljevalcev, njihovih profesorjev.Obiskali smo številne znamenitosti: v Bosni in Hercegovini (Sarajevo, Jajce, Andričev Travnik), Črno goro (Budvo, Titograd, Njegoševo Cetinje, Lovčen in Boko Kotarsko) Makedonijo (Skopje – na fotografiji smo pri Svetem Pantelejmonu, razgledišču nad Skopjem –, Ohrid, Tetovo), Srbijo (Beograd, Avala, Novi Sad, tudi Prištino, Peć in Kosovo polje), Hrvaško (Zagreb, Plitvička jezera, Split in Dubrovnik).Pri izvedbi teh načrtov me je/nas je doletelo tudi marsikaj dramatičnega: npr. okvara avtobusa, ki naj bi nas prvi dan zjutraj dostavil na Brnik, že po prvih kilometrih tostran italijansko-jugoslovanske meje, a smo ga po srečnem naključju v Sežani zamenjali in na Brniku še ujeli let proti Dubrovniku; ali pa v Črni gori, v Budvi, kjer so nam prodali hotel ki ga še ni bilo, starega je razdejal potres od novega pa je bilo dograjeno le pritličje s kuhinjo in restavracijo, pa so nas razselili na vse konce in kraje; gostitelji so si sicer prizadevali za nadomestni program (organizirali so npr. celodnevni »fišpiknik« v samotnem, še neomadeževanem zalivčku, kamor so nas popeljali z ladjico, vseeno smo izsilili spremembo programa in se tretji dan z vlakom popeljali po progi Beograd–Bar v glavno mesto; ali pa, ko so že prvi dan nekje v Slavoniji avtobusu, ki nam je bil dodeljen za ves teden, odpovedale zavore, tako da smo v Novem Sadu sredi noči iskali prenočišče, ki nas je sicer čakalo v Beogradu, in ga našli v taboru ob Donavi, odkoder pa so nas hitro prepodili roji komarjev, tako da smo sedli na vlak, ki nas je dostavil na pravo mesto, V Beograd, šele v zgodnjih jutranjih urah. Naslednji dan smo na splošno zadovoljstvo kar prespali. sf)
Ta dan je bila valeta, dan slovesa od šole. Dopoldne smo imeli posebno slovesnost v telovadnici šole, na kateri smo predali ključ šole našim naslednikom 3.letnikom, prevzeli veliki šolski zvonec, ki ...sta ga nosila dva sošolca in šli v povorki po ulicah Celja. Na tej slovesnosti so bili prisotni tudi starši in seveda celoten profesorski zbor naše gimnazije. Dan smo zaključili z večerno pogostitvijo in zabavo v restavraciji pri športnem parku Kladivar. Nato je sledilo štirinajst dni priprave na maturo, opravljanje mature in nato konec meseca maturantski izlet po Jugoslaviji.V zadnji in predzadnji vrsti : Nada Vinter, Anica Mrak, Marjana Rataj, Sonja Kortnik, Cvetka Ferlež, Štefka Rebernik, Jože Čakš, Darja Pajk, Danica Lošdorfer, Albina Kotnik, Stanko Šket, Olga Krivec, Anka Zidanšek, Darinka Drobnak in Olga Kos.V prvi vrsti: Vojko Hernaus, Zdenka Pristovšek, Majda Završnik, Bernarda Razgoršek, Ida Oprešnik in Milan-Mišo Čoh. Manjka razrednik prof. Karel Arko.Prispeval: Jožef Čakš
SpominiOd začetnih 24 dijakov, vpisanih leta 1968, je leta 1972 maturiralo 18 dijakov Prva skupna aktivnost, takoj ob začetku pouka leta 1968, je bilo obvezno obiranje hmelja na poljih v Dobrni. ...Zaradi pomanjkanja obiralcev je bila v akcijo vključena tudi srednješolska mladina. Šolanje je nato štiri leta potekalo po ustaljenih tirnicah, predavanja, utrjevanje snovi, spraševanje in poglobljena priprava na maturo. V zadnjem semestru pred maturo so se začele tudi plesne vaje za t. i. četvorko v Narodnem domu v Celju, ki jo je vodil mojster Simončič. Prihajajoča valeta je bila tudi osnova za številne razgovore o oblekah in seveda o kotiljonih, ki naj bi jih plesalci podarili svojim soplesalkam.Žal je kmalu po novem letu 1972 dijake pretresla novica o smrti njihove sošolke zaradi srčnega infarkta. Vendar je bila še naprej prva misel uspešen zaključek mature. Najbolj pridni dijaki, ki so imeli odlične ocene, so bili po tedanjih predpisih opravičeni zaključnega zagovora na maturi, zato so bil bolj sproščeni. Končno se je vsem oddahnilo z uspešnim zaključkom, ki so ga okronali z zaključnim izletom po Balkanu. Z vlakom so potovali v Beograd, od tam naprej z avtobusi v Bolgarijo, kjer so v Sofiji opazovali, da so imeli namesto zaves na oknih nalepljen zgolj časopisni papir. Končna postaja je bila Istanbul. Srečanje s tamkajšnjo kulturo je bilo za vse zelo poučno. Med vožnjo s taksijem bi slovenski maturanti skoraj prodali sošolko, ki je bila šoferju všeč. Kakšnih osem celjskih potnikov v taksiju, v ogromni stari ameriški limuzini je šofer vprašal, če mu jo prodajo. Dijaki so smatrali, da gre za šalo, a kmalu spoznali, da misli resno, ko je šofer potegnil na plano šop bankovcev, da bi opravil nakup.Izlet štirih maturantskih razredov je ostal vsem v dobrem spominu, razen eni dijakinji, ki se je »izgubila«, in s tem vodstvu ekskurzije, povzročila ogromne skrbi. K sreči je policija izgubljeno sošolko našla živo in zdravo, ki je kasneje postala filmska igralka v slovenskem filmu.Ob 50 letnici mature je bilo 18. maja srečanje maturantov generacija 1968, tedanjih dijakov 4. f razreda 1. gimnazije v Celju v prostorih Hotela Faraon v Celju. Udeležilo se ga je 16 od 18 maturantov, ki so sedaj že skoraj vsi v zasluženem pokoju. Pozdravil jih je sedanji ravnatelj dr. Anton Šepetavc, ki je zbrane nagradil s priložnostnimi brošurami te izobraževalne ustanove in s CD Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije.Na fotografiji stojijo z leve v zadnji vrsti: Gabrijel Knez, Božidar Jager Zdenko Zanoški, Matjaž Jezernik, Bojan Ploj, Florjan Peperko, Smiljan Roš, Minja Bajagić, Marjan Šeligo, Rajko Pintar;v drugi vrsti: Marija Maruša por. Senica, Tanja Jurko por. Bajagić, Melita Kitak por. Bračič, Slavko Basle + 1977, Majda Tavželj por. Anžin, Igor Praznik, Vera Bradač por. v Franciji, Marjana Božič por. Vrhkar, Jožica Tavželj por. Menard, na fotografiji manjka Ivica Katavić;profesorji v prvi vrsti z leve: Matej Rode, Vanda Kavaš Zyder, Frida Vrbančič, Jožica Dolenšek, Jože Rotar, Vida Pavliha Čot, Ciril Murnik, Marija Knez in Dane Hriberšek.Prispeval: Božidar Jager
