Avtorica z uporabo kvalitativnih intervjujev z migrantkami iz Bosne in Hercegovine bošnjaške etnične pripadnosti primerja izkušnje migrantk, ki so v Slovenijo prišle pred njeno osamosvojitvijo, in ...tistih, ki so prišle po razpadu skupne jugoslovanske države. Domneva, da sta oblikovanje suverene slovenske nacionalne države in proces vključevanja Slovenije v Evropsko unijo prispevala k naraščajoči negotovosti in ranljivosti migrantk iz t.i. tretjih držav. Pogovori potrjujejo domnevo, da obstoječi migracijski režimi kažejo na vedno večjo restriktivnost migracijskih politik v Sloveniji.
Institucionalna igra moči Sedmak, Mateja; Medarić, Zorana
Javnost (Ljubljana, Slovenia),
12/10/2018, 2018-12-10, Letnik:
25, Številka:
sup1
Journal Article
Recenzirano
Prispevek obravnava izkušnjo nasilja migrantk v okviru zdravstvenega sistema, natančneje na področju spolnega in reproduktivnega zdravja. Osredotoča se na institucionalno nasilje v obliki ...diskriminatornih praks, omejitev v dostopu do pravic, kršenja pravic, zlorabe moči zdravstvenega osebja in drugo. Rezultati kvalitativne študije, izvedene med zdravstvenim osebjem in migrantkami na območju treh obalnih občin, izpostavijo obstoj diskriminacije, nesprejemanje drugačnih kulturnih praks ravnanja in omejitve v dostopu do ustrezne zdravstvene obravnave. Pri tem so ključni komunikacijski izzivi, ki izvirajo iz nepoznavanja slovenskega jezika, (posledično) slaba informiranost migrantk ter otežen dostop do (ustreznih) zdravstvenih storitev. Problematično je tudi pomanjkanje medkulturnih kompetenc zdravstvenega osebja in primanjkljaj sistemskih rešitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, ki bi naslavljale migrantke.
Članek predstavi, kako je v primeru ženskih migracij nadzor spolno obeležen in kako se strukturira na različnih ravneh: na ravni nacionalne imaginacije; mehanizmov ohranjanja tradicionalne delitve ...spolnih vlog; javnih diskurzov in kulturnih prezentacij. Osrednji namen članka pa je usmerjen v preseganje prevladujočega razumevanja in obravnavanja migrantk kot žrtev nadzornih mehanizmov in migracijskih politik. Predstavi nekatere vzporednice med preteklimi in sodobnimi načini nadzora nad nadzorom, ki ga migrantke kot dejavne akterke individualnih migracijskih procesov aktivno izvajajo tako, da izberejo strategije preživetja in izboljšanja življenja znotraj konteksta migracij, aktivno ter avtonomno delujejo in izumljajo načine preseganja in izkoriščanja nadzornih mehanizmov nad migracijami v svojo korist.
Pričujoče besedilo presoja koncept medkulturnega dialoga, kot je opredeljen v evropskih in domačih dokumentih v zvezi s kampanjo Evropskega leta medkulturnega dialoga 2008, z vidika nekaterih ...izsledkov mednarodne raziskave Potrebe po migrantkah in njihova integracija v starajoče družbe, ki je bila izvedena v Sloveniji med letoma 2006 in 2007. Besedilo skuša odgovoriti na vprašanje, ali je medkulturni dialog zgolj »moralni kompas« delovanja Evropske unije v bodočnosti, ali pa gre za že uveljavljeno prakso izmenjave mnenj med nosilci in/ali udeleženci skupin z različnim družbeno-kulturnim ozadjem.
V zadnjem desetletju so številne raziskave migracij osvetlile fenomen množičnih izseljevanj iz Albanije, vendar se jih je doslej le nekaj osredotočilo na vlogo žensk v teh procesih. Članek obravnava ...vlogo in pomen žensk skozi materialne tokove med migrantkami iz Dhërmija/Drimadesa v južni Albaniji in njihovimi možmi, ki ostajajo v rodni vasi. Materialni tokovi niso le emblemi, pač pa tudi dejavni agensi migrantskih svetov, saj prispevajo k oblikovanju transnacionalnih zakonskih zvez, nujnih za vzpostavi- tev in vzdrževanje materialnih tokov. Tokovi so del širših recipročnih menjav, vzdržujejo in poustvarjajo zakonske zveze in širše družbene odnose ter delujejo kot zavarovalne police, saj utrjujejo bivanje in dinamično prisotnost odsotnih migrantk.
Women migrants and their personal experiences have been in the focus of research scrutiny only for these past two decades. The attention has been paid to them since a general belief prevailed in the ...academic world that migration has always been a process characterized by distinct gender-related specifics. The life stories of migrant women present “lives in a context”, in regard to various social, economic and historical circumstances. They also indicate how these lives depended on cultural landscapes, personal attitudes, intimate calculations and independent decisions. The collected life stories show how the decisions in the life-long migration processes are not influenced only by economic and political factors, but mainly by family and friendship networks and bonds, and by intimate reasons and aspirations. It is impossible to understand migration phenomena without personal accounts of migrants along with subjective experiences of those who leave and those who stay. The use of auto/biographical sources has enriched the migration studies with new insights into the different roles, experiences, statuses and dealings of men and women in migration contexts. The book by seven authors – Mirjam Milharčič Hladnik, Jernej Mlekuž, Marjan Drnovšek, Katja Škrlj, Sanja Cukut, Urška Strle, Špela Kalčič – is a contribution to a better understanding of migration dynamics in Slovenia today and in the past.
