Namen: Za razvoj učinkovitih programov za preprečevanje kajenja med mladostniki je potrebna raziskava, ki bi opredelila zanesljive dejavnike začetka kajenja, značilne za posamezno državo. Cilj te ...študije je bil oceniti kognitivne in socialno-demografske dejavnike, povezane z začetkom kajenja med romunskimi mladostniki, in sicer na podlagi presečnih in vzporedno primerljivih podatkov.
Aim. The objective of the study was to examine self-esteem, anxiety level and coping strategies among secondary school students in relation to their involvement in organized sports.
Methods. The ...sample included 280 Slovenian male and female secondary school students aged between 15 and 19 years. The participants completed The Adolescent Coping Scale, the Spielberger State-Trait Anxiety Inventory, and the PSDQ Selfesteem Scale.
Results. Participants engaged in organized sports exhibited higher self-esteem scores and lower anxiety scores in comparison to non-sport participants. Differences between the two groups have also been identified with respect to the use of certain coping strategies. Sport participants reported more productive coping than non-sport participants, which represents an active and problem-focused approach to dealing with everyday problems. Gender differences in the referred variables have also been studied, with female athletes exhibiting higher levels of anxiety than male athletes. Female participants were also found to use more non-productive coping than males, focused mainly on reducing emotional effects of stress.
Conclusions. Organized youth sports have an important role in improving and maintaining a favorable sense of self-worth, reducing anxiety, and promoting productive coping strategies in adolescents when dealing with everyday problems.
Cilj. Namen raziskave je bil preučiti raven samospoštovanja in anksioznosti ter uporabo različnih strategij spoprijemanja s stresom pri srednješolskih mladostnikih v povezavi z vključenostjo v redno in organizirano športno vadbo.
Metode. Vzorec je obsegal 280 slovenskih srednješolcev in srednješolk od 15. do 19. leta. Udeleženci so izpolnili vprašalnik spoprijemanja s težavami za mladostnike, lestvico anksioznosti in lestvico samospoštovanja.
Rezultati. Pri mladostnikih, ki se organizirano ukvarjajo s športom, smo ugotovili višje vrednosti na lestvici samospoštovanja in nižjo stopnjo anksioznosti v primerjavi z njihovimi športno neaktivnimi vrstniki. Razlike med skupinama so se pokazale tudi v uporabi nekaterih spoprijemalnih strategij: športno aktivni mladostniki so se v splošnem posluževali več na problem usmerjenih strategij spoprijemanja v primerjavi z nešportniki, kar kaže na bolj aktiven in konstruktiven pristop k reševanju vsakodnevnih težav. Razlike po spolu so pokazale, da športnice izražajo več anksioznega doživljanja kot športniki. Na področju soočanja s stresom smo ugotovili razlike v nekaterih spoprijemalnih strategijah tako v skupini športnikov kot v skupini nešportnikov: dekleta so v primerjavi s fanti izražala več nekonstruktivnega spoprijemanja, usmerjenega predvsem v blaženje učinkov čustvene napetosti v stresnih situacijah.
Zaključek. Predpostavimo lahko, da ima organizirana športna aktivnost pomembno vlogo pri razvijanju in ohranjanju ugodnega občutka lastne vrednosti, zmanjševanju negativnih učinkov stresa ter spodbujanju uporabe aktivnih in konstruktivnih strategij spoprijemanja s težavami v mladostništvu.
Background. Studies of the relationship between leisure time physical activity, sedentary behaviour and substance use among adolescents report contradictory results. The aim of our study was to ...examine the association between self-reported leisure time physical activity, sedentary behaviour and alcohol, tobacco and cannabis use among adolescents in Slovenia.
Methods. Subjects consisted of 822 school children aged from 14 to 16 years, living in urban area of Ljubljana and Maribor. The data was collected using the EURO URHIS 2 survey. Logistic regressions were conducted to assess the correlation between the independent variables of physical activity; time spent watching television and using the computer, and each of the five substance use dependent variables.
Results. Frequency of daily smoking was significantly associated with leisure time physical activity, while alcohol and cannabis use were not. Watching TV ≥ 2 hours per day was associated with heavy episodic drinking in the past month, no associations were found for smoking and cannabis use. Using the computer ≥ 2 hours per day was positively associated with daily smoking, drinking alcohol in the past month, heavy episodic drinking in the past month and ever being intoxicated, while cannabis use was not.
Conclusions. These findings suggest that leisure time physical activity is associated with daily cigarette smoking, and leisure time sedentary behaviour is associated with alcohol and tobacco use among adolescents. The results of our study show the need for the formation of suitable preventive measures concerning reduced sitting time as well as leisure time physical activity targeted to adolescents.
Izhodišča. Podatki iz do sedaj znanih študij, ki opisujejo povezavo med telesno aktivnostjo v prostem času, oblikami sedečega vedenja ter uživanjem psihoaktivnih snovi med mladostniki, so si nasprotujoči. Namen študije je bil preučiti povezanost med samoocenjeno telesno aktivnostjo in oblikami sedečega vedenja (uporaba računalnika, gledanje televizije) v prostem času ter uporabo alkohola, tobaka in marihuane med mladostniki v Sloveniji.
Metode. Podatki so bili zbrani v okviru presečne pregledne raziskave o zdravju mladostnikov EUROURHIS 2. Sodelovalo je 822 srednješolcev, ki živijo v urbanem okolju Ljubljane in Maribora, starih od 14 do 16 let. Z logistično regresijo smo ocenili korelacijo med neodvisnimi spremenljivkami telesne aktivnosti in časa, porabljenega za gledanje televizije in uporabo računalnika, ter vsako od petih odvisnih spremenljivk uživanja psihoaktivnih snovi.
Rezultati. Telesna aktivnost v prostem času je statistično pomembno povezana s pogostostjo dnevnega kajenja, medtem ko povezave z uživanjem alkohola in uporabo marihuane nismo dokazali. Gledanje televizije dve uri ali več na običajen šolski dan je statistično pomembno povezano z občasnim čezmernim pitjem v zadnjem mesecu, povezava s kajenjem tobaka in marihuane ni ugotovljena. Uporaba računalnika dve uri ali več na običajen šolski dan je statistično pomembno povezana z dnevnim kajenjem tobaka, uživanjem alkohola v zadnjem mesecu, občasnim čezmernim pitjem v zadnjem mesecu in opitostjo vsaj enkrat v življenju, povezave z uporabo marihuane nismo dokazali.
Zaključek. Med mladostniki je telesna aktivnost v prostem času povezana z dnevnim kajenjem tobaka, oblike sedečega vedenja pa z uživanjem alkohola in kajenjem tobaka. Rezultati raziskave kažejo na potrebo po pripravi ustreznega preventivnega programa, s katerim bi sočasno spodbujali telesno aktivnost in omejevali oblike sedečega vedenja.
Background. Type 1 diabetes (T1D) is an autoimmune chronic disease where hyperglycemia, increased risk of oxidative stress, advanced glycation end-products and other genetic and environmental factors ...lead to T1D complications. Shorter telomeres are associated with hyperglycemic levels and lower serum vitamin D levels.
Methods. Average telomere length (ATL) in whole blood DNA samples was assessed with qPCR method in 53 Slovenian T1D children/adolescents (median age 8.7 years, 1:1.3 male/female ratio). Body mass index standard deviation score (BMI-SDS), glycated haemoglobin and serum level of vitamin D metabolite (25-(OH)-D3) and the age at the onset of T1D were collected from the available medical documentation.
Results. Results indicate shorter ATL in subjects with higher BMI-SDS when compared to those with longer ATL (0.455 ± 0.438, -0.63 ± 0.295; p=0.049). Subjects with higher BMI-SDS had lower serum vitamin D levels when compared to those with lower BMI-SDS (40.66 ± 3.07 vs. 52.86 ± 4.85 nmol/L; p=0.045). Vitamin D serum levels did not significantly differ between subjects with longer/shorter ATL.
Conclusion. T1D children/adolescents with shorter ATL tend to have higher BMI-SDS. Lower serum vitamin D levels were associated with higher BMI-SDS, while associations between vitamin D serum levels, age at the onset of T1D, glycated haemoglobin and ATL were not observed. Additional studies with more participants are required to clarify the role of the telomere dynamics in T1D aetiology and development of complications.
Izhodišče. Sladkorna bolezen tipa 1 (SBT1) je kronična avtoimunska bolezen, pri kateri hiperglikemija ter zvišana raven oksidativnega stresa in končnih produktov glikacije skupaj z genetskimi in okoljskimi dejavniki privedeta do nastanka diabetičnih zapletov. Krajše dolžine telomerov so povezane s hiperglikemičnimi epizodami in nižjimi serumskimi vrednostmi vitamina D.
Metode. Z metodo qPCR smo iz vzorcev DNK periferne krvi določili povprečne dolžine telomerov 53 slovenskim bolnikom s SBT1 (povprečna starost 8,7 leta, razmerje med dečki in deklicami 1:1,3). Indeks standardnega odklona indeksa telesne teže (BMI-SDS), vrednosti serumskega metabolita vitamina D - 25-hidroksikalcifediola (25-(OH)-D3), glikiran hemoglobin in starost preiskovancev ob izbruhu bolezni smo pridobili iz razpoložljive medicinske dokumentacije.
Rezultati. Rezultati nakazujejo krajše dolžine telomerov pri bolnikih z višjimi vrednostmi BMI-SDS (0,455 ± 0,438, -0,63± 0,295; p=0,049). Preiskovanci z višjimi vrednostmi BMI-SDS so imeli nižje vrednosti 25-(OH)-D3 kot preiskovanci z nižjimi vrednostmi BMI-SDS (40,66 ± 3,07 proti 52,86 ± 4,85 nmol/L; p=0,045). Vrednosti 25-(OH)-D3 niso statistično značilno različne pri preiskovancih z višjimi oziroma nižjimi povprečnimi dolžinami telomerov.
Zaključki. Otroci in mladostniki s SBT1 s krajšimi dolžinami telomerov imajo nekoliko višje vrednosti BMI-SDS. Nižje vrednosti 25-(OH)-D3 so povezane z višjim BMI-SDS. Povezav med serumskimi vrednostmi 25-(OH)-D3, starostjo bolnikov ob izbruhu bolezni, glikiranim hemoglobinom in povprečnimi dolžinami telomerov nismo zaznali. Za razjasnitev vloge telomerov v etiologiji, patogenezi in nastanku zapletov SBT1 bodo potrebne nadaljnje raziskave z večjim številom preiskovancev.
Namen raziskave. Pri mladih s sladkorno boleznijo tipa 1 je prisotno večje tveganje za razvoj depresivne motnje, pogosto pa ti bolniki poročajo tudi o obremenjenosti s sladkorno boleznijo. Zato se ...priporoča psihološko presejalno testiranje. V letu 2012 smo presejalno testiranje za mladostnike in mlade odrasle uvedli tudi v Sloveniji ter prve rezultate predstavili v tej raziskavi.
Aim. Youth and young adults with type 1 diabetes are at a great risk for developing depression and diabetes specific distress, therefore, systematic psychological screening is recommended. Routine ...psychological screening was implemented in Slovene diabetes clinic for children, adolescents and young adults in 2012. One-year results are presented.
Methods. Adolescents and young adults (N = 159, aged 11 - 25 years), attending the obligatory yearly educational outpatient visit at University Children’s Hospital, Ljubljana, Slovenia, were examined using questionnaires measuring depression (depression scale from Slovene version of Trauma Symptom Checklist for Children) and diabetes distress (Diabetes Distress Screening Scale). Six additional items were included to assess the fear of hypoglycemia and family support. Socio-demographic and diabetes-related data were collected. Questionnaires were analyzed by a psychologist, and the patients that scored above cut-off point were invited to an individual psychological assessment.
Results. Of the sample, 1.3 % reached the threshold for elevated depressive symptoms, and 32.7 % reported significant diabetes distress. The need for psychological support from a specialist was expressed by 5.0 %. There were statistically significant associations between all psychological variables; moreover, better glycemic control was associated with lower diabetes distress and better family support. Nine patients (5.7 %) started with psychological treatment according to the referrals after screening.
Conclusions. The results after one year of psychological screening in Slovene type 1 diabetes population displayed small rates of depression and a large proportion of diabetes distress. Only a small percentage of patients attended the offered individual psychological assessment.
Namen raziskave. Pri mladih s sladkorno boleznijo tipa 1 je prisotno večje tveganje za razvoj depresivne motnje, pogosto pa ti bolniki poročajo tudi o obremenjenosti s sladkorno boleznijo. Zato se priporoča psihološko presejalno testiranje. V letu 2012 smo presejalno testiranje za mladostnike in mlade odrasle uvedli tudi v Sloveniji ter prve rezultate predstavili v tej raziskavi.
Metode. Rednega letnega edukacijskega pregleda na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike se je udeležilo 175 mladostnikov in mladih odraslih, starih od 11 do 25 let. Od teh jih je 159 rešilo presejalni vprašalnik, ki je ocenjeval depresivne simptome (lestvica depresije iz vprašalnika o travmatiziranosti otrok in mladostnikov) in obremenjenost s sladkorno boleznijo (presejalna lestvica za oceno obremenjenosti s sladkorno boleznijo). Dodanih je bilo šest postavk za oceno strahu pred hipoglikemijo in podporo družine. Zbrali smo podatke o sladkorni bolezni in sociodemografskem ozadju. Psiholog je pregledal vprašalnike in podal kratko mnenje, mladostnike in odrasle, ki so presegli kritično število točk, pa smo povabili na posvet in dodatno obravnavo k psihologu.
Rezultati. Rezultate, ki pomenijo povečano tveganje za depresijo, je doseglo 1,3 % udeležencev, 32,7 % udeležencev pa je poročalo o pomembni obremenjenosti s sladkorno boleznijo. Željo po psihološki obravnavi je izrazilo 5 % preiskovanih. Prisotna je bila statistično pomembna povezanost med vsemi psihološkimi parametri. Dobra presnovna urejenost je bila povezana z manjšo obremenjenostjo s sladkorno boleznijo in boljšo podporo družine. Devet (5,7 %) mladih je po presejalnem psihološkem testiranju pričelo obravnavo pri psihologu.
Zaključki. Prvo leto presejalnega psihološkega testiranja mladih s sladkorno boleznijo tipa 1 je pokazalo nizek delež udeležencev z depresivnimi simptomi in visok delež pacientov, ki so izrazito obremenjeni s sladkorno boleznijo. Le majhen delež udeležencev se je odzval na povabilo na obravnavo pri psihologu in začel obravnavo.
Objectives: Research identifying reliable and country-specific predictors of smoking is needed in order to develop effective adolescent smoking prevention programmes. The objective of this study was ...to assess the cognitive and socio-demographic factors associated with smoking onset among Romanian teenagers, using both cross-sectional and longitudinal data.
The data were obtained from a two-wave, one-year longitudinal study carried out among 316 senior high school non-smokers from Cluj-Napoca, Romania. Questionnaires assessed smoking behaviour, attitudes, social influence, self-efficacy and intention regarding smoking (motivational variables) as well as different sociodemographic features.
The cross-sectional analyses showed that socio-demographics and motivational variables were strongly associated with smoking behaviour; the explained variance was 76%. The longitudinal analyses revealed that four variables explained 33% of the variance in change of status from non-smoking to regular smoking over a period of one year. Regular smoking onset after one year was predicted by baseline low self-efficacy in refraining from smoking in different situations, having more smoking friends and playing truant from school. Having a brother was a protective factor.
The results suggest that smoking prevention programmes in Romania should strengthen self-efficacy beliefs and resistance against peer modelling and help Romanian young people to develop skills and action plans to cope with pressure to smoke and challenging situations.
Namen: Za razvoj učinkovitih programov za preprečevanje kajenja med mladostniki je potrebna raziskava, ki bi opredelila zanesljive dejavnike začetka kajenja, značilne za posamezno državo. Cilj te študije je bil oceniti kognitivne in socialno-demografske dejavnike, povezane z začetkom kajenja med romunskimi mladostniki, in sicer na podlagi presečnih in vzporedno primerljivih podatkov.
Podatki so bili pridobljeni z enoletno študijo, ki je vzporedno potekala v dveh vejah in je vključevala 316 dijakov zadnjih letnikov, ki niso kadili, iz romunskega mesta Cluj-Napoca. Z vprašalniki so se ocenjevali kadilsko vedenje, odnos do kajenja, družbeni vpliv, samoučinkovitost in namera v povezavi s kajenjem (motivacijske spremenljivke) ter razni socialno-demografski podatki.
Analiza presečnih podatkov je pokazala, da so bile socialno-demografske in motivacijske spremenljivke močno povezane s kadilskim vedenjem; navedena varianca je bila 76-odstotna. Analiza vzporedno primerljivih podatkov pa je razkrila, da so štiri spremenljivke pojasnile 33 odstotkov variance v spremembi statusa od nekadilca do rednega kadilca, in to v obdobju enega leta. Začetna nizka samoučinkovitost pri vzdržnosti od kajenja v različnih situacijah, večje število prijateljev kadilcev in izostajanje od pouka so nakazovali začetek rednega kajenja po enem letu. Pri mladostnikih/-cah, ki imajo brata, se je ta sorodstvena vez pokazala kot zaščitni dejavnik.
Izsledki kažejo, da bi morali programi za preprečevanje kajenja v Romuniji okrepiti prepričanje o samoučinkovitosti in upiranje vzorčnemu vedenju med vrstniki ter pomagati mladim v Romuniji razviti sposobnosti in načine ukrepanja, s katerimi bodo lahko obvladovali pritiske, ki jih napeljujejo h kajenju, in druge zahtevne situacije
Prispevek obravnava odnos do kulturnih in naravnih kvalitet prostora pri populaciji, ki končuje osnovnošolsko izobraževanje. Prepoznavanje prostorskih vrednot lahko štejemo med tiste veščine ...aktivnega prebivalstva, ki so temeljne za premišljeno delovanje v bivalnem in funkcionalnem prostoru posameznika. Hkrati je za prostorske stroke koristen tudi vpogled v prostorski vrednostni sistem prihodnjih potencialnih investitorjev.
Predstavljeni so rezultati raziskave o pojmovanju kvalitet prostora vzorčne populacije (N=188) štirih osnovnih šol. V povezavi z drugimi raziskavami s tega področja ugotavljamo načelno prepoznavanje kvalitet prostora s strani mladostnikov, vendar hkrati tudi omejeno zmožnost prenosa tega védenja v njihovo lokalno bivalno okolje. Sklepamo lahko o njihovem slabem poznavanju vzročno-posledičnih razmerij pri posameznih procesih v naravnem in oblikovanem prostoru. Vzrok za pomanjkljivo uresničevanje trajnostnega vedenja mladostnikov na ravni lokalnega bivalnega prostora pripisujemo predvsem vplivom domačega socialnega okolja. Iz površinskega zavedanja kvalitet in ranljivosti prostora (grajenega in naravnega) lahko sklepamo tudi o pomanjkljivih in nekoherentnih učnih vsebinah v procesu splošnega izobraževanja. Rešitve vidimo v dopolnjevanju učnih metod in tehnik ter premišljeno zastavljenih učnih ciljih, ki bi jih povezali v bolj življenjsko in logično celoto.
Prispevek je usmerjen k celovitemu sooblikovanju pogojev za tvorno izobraževanje o učinkovitih, konkretnih prispevkih k trajnostni razvojni usmeritvi, s poudarkom na grajenem okolju oziroma ...arhitekturi. Opredeljuje vlogo izobraževanja o grajenem okolju oziroma arhitekturi v konceptu trajnostnega razvoja; določa izhodišča za prilagajanje načinov posredovanja arhitekturnih vsebin ter opredeljuje izobraževalne vsebine in njihove predstavitve glede na razvojne sposobnosti ciljne publike. Predstavlja torej razmislek o opredmetenju pojma trajnostni prostorski razvoj za oceno osveščenosti otrok in mladostnikov o »trajnostnih arhitekturnih« temah ter tudi za ugotavljanje usposobljenost vzgojiteljev in učiteljev za posredovanje znanja s področja grajenega okolja v povezavi s trajnostnim razvojem. Konkretizacija pomeni izbor in vizualizacijo aktualnih konkretnih pojavov v prostoru za izbrano ciljno publiko – v prispevku so prikazani vzorčni primeri. Prispeva k razvoju »kulturne« dimenzije trajnosti prostorskega razvoja. Prizadevanja vodijo k razvoju sistema vseživljenjskega učenja o arhitekturi ter njenem vplivu na naš vsakdan in naš jutri.
Preteklo desetletje slovenske prostorske prakse je pustilo opazne posledice pri tistih prostorskih rabah, ki so povsem odvisne od trajnejših opredelitev in načel. V veliki meri so prizadete rabe ...prostora, katere so ozko povezane z javnim dobrim in javnimi interesi. Mednje sodijo tudi potrebe otrok in mladostnikov v prostoru. Prispevek predstavlja spoznanja o prostorskih pogojih življenja otrok in mladostnikov. Analiza razmer v Ljubljani odkriva razpon problemov, od sistemskih do povsem operativnih, ki trenutno obvladujejo področje. V odsotnosti urbanističnih in varnostnih normativov sledimo počasnemu razpadu podedovane mreže javnih otroških igrišč in zanemarjanju potreb otrok in mladostnikov v prostoru. Namen prispevka je opozoriti na obrobnost pomena tematike v prostorski stvarnosti in strokovnih razpravah, ki je v nasprotju z deklariranim pomenom te prebivalstvene skupine. The last decade of Slovenian planning practice has left visible consequences in spatial uses, that depend on long-term definitions and principles. Mainly those types of land use were affected, that are tighthly connected with the public good and public interest. Amongst other they include the spatial needs of children and adolescents. The article presents findings on spatial conditions for the life of children and youth. The analysis of conditions in Ljubljana reveals a wide range of problems, in the system and presently prevailing operative level. Owing to a lack of urbanistic and security norms we are on a course of gradual decay of the inherited network of childrens playgrounds and disrespect for the spatial needs of children and younger population. The aim of the article is to disclose the present peripheral importance of the issue in spatial reality and expert debate, that is in contradiction with the declared importance of this population group.
PDF
