Genetic and environmental parameters for 38 983 test-day records of daily milk yield (DMY), fat (FC) and protein (PC) content, collected between 1994 and 2002, were estimated on 3,068 dairy ewes of ...the three Slovenian breeds. A multivariate restricted maximum likelihood method was used for estimation, where every test-day record was treated as a different trait. Fixed part of the multitrait animal model for DMY, FC, and PC included breed and lambing season as classes, while stage of lactation, parity, and litter size were covariates. Random part of the model contained additive genetic effect and the effects of flock test month and permanent environment over lactations. Heritability estimates for individual test-days were between 0.10 and 0.23 for DMY, 0.09 and 0.18 for FC, and 0.19 and 0.28 for PC. The flock test month effect explained most of the phenotypic variance: 0.18 to 0.41 for DMY, 0.26 to 0.45 for FC, and 0.24 to 0.44 for PC. A lower variance ratio was explained by the permanent environment effect over lactations: 0.09 to 0.15 for DMY, 0.02 to 0.11 for FC, and 0.02 to 0.09 for PC. Additive genetic correlations between individual test-days were high in all three milk traits for adjacent months of lactation. They decreased when the interval between months of lactation increased. The structure of additive genetic correlations showed that the observed milk traits in the different stages of lactation were genetically not the same trait, since the correlations between distant months of lactation were lower than one.
Ocenjevali smo genetske in okoljske parametre za 38 983 meritev na kontrolni dan za količino mleka (DKM) ter vsebnost maščobe (VM) in beljakovin (VB) v mleku pri 3068 mlečnih ovcah treh slovenskih pasem. Meritve so bile zbrane med leti 1994 in 2002. Za oceno parametrov smo uporabili večlastnostno metodo omejenega največjega verjetja, kjer je vsaka meritev na kontrolni dan obravnavana kot druga lastnost. Sistematski del večlastnostnega modela živali za DKM, VM in VB je vključeval pasmo in sezono jagnjitve kot razrede, stadij laktacije, zaporedna jagnjitev in velikost gnezda pa so bili vključeni kot kovariable. Naključni del modela je vseboval aditivni genetski vpliv živali, vpliv skupnega okolja v tropu in vpliv permanentnega okolja živali. Heritabilitete za posamezne mesece laktacije so bile med 0,10 in 0,23 za DKM, med 0,09 in 0,18 za VM in med 0,19 in 0,28 za VB. Skupno okolje v tropu je pojasnilo največji del fenotipske variance: 0,18 do 0,41 za DKM, 0,26 do 0,45 za VB in 0,24 do 0,44 za VB. Vpliv permanentnega okolja živali je pojasnil manjši delež variance: 0,09 do 0,15 za DKM, 0,02 do 0,11 za VM in 0,02 do 0,09 za VB. Aditivne genetske korelacije med posameznimi lastnostmi mlečnosti sosednjih mesecev laktacije so bile močne in so se z oddaljevanjem mesecev laktacije zmanjševale. Struktura aditivnih genetskih korelacij kaže, da lastnosti mlečnosti v različnih stadijih laktacije genetsko niso ista lastnost, saj so korelacije med oddaljenimi zapisi manjše od ena.
Na sedemnajstih kmetijah v Bohinju smo v letu 1996 analizirali podatke o mlečnosti in plodnosti pri 193 kravah lisaste (51,4%), črno-bele (31,3%), rjave (2,5%), rdeče cikaste (2,5%) in neznane pasme ...(12,3%). Iz različnih vzrokov je bilo izločenih 37 krav. Povprečna mlečnost v zaključeni laktaciji je pri 156 kravah znašala 5590 (± 1988) kg, v standardni laktaciji 5178 (± 1687) kg in na krmni dan 14,2 (± 4,8) kg mleka. Poporodni premor je pri kravah trajal povprečno 113,8 (± 62,3) dni, doba med telitvama (DMT) pa 400,2 (± 69,1) dni. Uspešnost osemenitev je bila povprečno 65,2%. DMT, zaporedna laktacija in rejec so statistično značilno vplivali na mlečnost krav na krmni dan (KD). Največja mlečnost na KD je bila pri živalih z DMT od 341 do 365 dni. Podaljšana DMT je povečevala mlečnost krav v standardni laktaciji. Poporodni premor je bil statistično značilno povezan (P< 0,0001) s praktično vsemi lastnostmi plodnosti in mlečnosti. Število osemenitev in mlečnost na krmni dan sta bili negativno povezani (r = -0,1769, P< 0,0271). Analize podatkov, s katerimi ocenjujemo plodnost krav, so pokazale, da je bila uspešnost odkrivanja pojatev slaba (62,1%) in zaradi tega podaljšana servisna perioda največkrat vzrok podaljšane DMT pri kravah na obravnavanih kmetijah. Na štirih kmetijah, kjer so pravočasno odkrili vse pojatve po pregonitvi, je trajal poporodni premor povprečno trajal 83 dni, servisna perioda pa 21 dni.
PDF
