Uvod: Za uspešno, samozavestno in učinkovito spoprijemanje s spremenjenimi vlogami in zagotavljanje ustrezne pomoči prizadetim morajo biti tudi medicinske sestre v času izrednih razmer ustrezno ...usposobljene in pripravljene. Namen raziskave je bil prevesti in prilagoditi merski instrument Lestvica profesionalnih kompetenc medicinskih sester v izrednih razmerah (LPKMS-IR) ter oceniti njegove psihometrične lastnosti.Metode: Uporabljen je bil kvantitativni metodološki raziskovalni dizajn. Lestvica je bila testirana na priložnostnem vzorcu 118 medicinskih sester. V trifaznem procesu prilagoditve in validacije se je poleg vsebinske skladnosti preverjalo notranjo konsistentnost, stabilnost in povezanost spremenljivk ter faktorsko strukturo.Rezultati: Faktorska analiza je podala model s tremi faktorji, pri čemer prvi faktor Temeljne kompetence medicinskih sester v izrednih razmerah pojasni 36,53 % celotne variance. Rezultati kažejo tudi zelo visoko povezanost med faktorji (p < 0,001) in stopnjo zanesljivosti pri celotni lestvici LPKMS-IR (Cronbach α = 0,937).Diskusija in zaključek: Rezultati potrjujejo, da je slovenska različica lestvice LPKMS-IR veljaven in zanesljiv merski instrument. Ob pomanjkanju ustreznih merskih instrumentov omogoča identifikacijo kompetenc medicinskih sester v izrednih razmerah ter nekatere okoliščine njihovih vlog. Ugotovitve nakazujejo tudi potrebo po nekaterih spremembah izobraževanja za zdravstveno nego in ciljanem raziskovanju tistih skupin v zdravstveni negi, ki se po pričakovanjih pogosteje srečujejo z izrednimi situacijami.
Uvod: Kategorizirane udeležence (paciente) množične nesreče je treba označiti, da bodo njihove prioritete prepoznali ostali udeleženci v verigi reševanja. Cilj raziskave je bil proučiti uporabnost ...triažnega kartona, ki je pri množičnih nesrečah v Republiki Sloveniji predpisan s Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči.Metode: Podatki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega vprašalnika. V raziskavo je bilo zajetih sedem enot nujne medicinske pomoči na primarni ravni zdravstvene dejavnosti (Gorenjska regija). Med zaposlene v nujni medicinski pomoči je bilo razdeljenih 136 vprašalnikov, pravilno izpolnjenih je bilo 94. Podatki so bili obdelani z opisno in bivariatno statistiko.Rezultati: Raziskava je pokazala, da anketiranci niso prepričani v svojo usposobljenost za uporabo predpisanega triažnega kartona (x = 3,26) ter da triažni karton ni popolnoma neuporaben triažni pripomoček, a ima pomanjkljivosti (x = 3,43). Anketiranci menijo, da bi triažni karton moral imeti možnost označevanja po barvi triažne kategorije (x = 4,00) ter možnost spreminjanja kategorije pacienta, če se le-ta med obravnavo spremeni (x = 3,99). Glede na čas delovanja anketirancev na področju nujne medicinske pomoči se razlikujejo njihova mnenja o potrebnosti triažnih kartonov (p = 0,05) ter usposobljenosti za izvajanje in dokumentiranje triaže (p = 0,04). Anketiranci z daljšo delovno dobo so izrazili statistično značilno večje strinjanje z obema trditvama.Diskusija in zaključek: V prihodnosti bo treba izboljšati raven usposobljenosti izvajalcev nujne medicinske pomoči za uporabo predpisanega triažnega kartona. V Sloveniji potrebujemo vrsto triažnega kartona, ki bo zadostovala trenutnim smernicam posredovanja ob množičnih nesrečah. Raziskava pokaže smiselnost nadaljnjega raziskovanja tega področja.
PDF