Pospeševanje je konstitutivni del moderne družbe, ki ga družboslovci opažajo že od devetnajstega stoletja. V prispevku se pri holistični opredelitvi pospeševanja opiram na teoretski model Hartmuta ...Rose, ki razlikuje med analitično ločenimi, a vzajemno povezanimi dimenzijami pospeševanja. Med njimi je tehnološko pospeševanje, pri katerem sta na področju komuniciranja k njemu najočitneje prispevala telegraf in digitalizacija. Med najaktualnejše tehnologije s potencialom za velik družbeni vpliv lahko štejemo tudi algoritme. Njihove značilnosti v digitalnem kapitalizmu so (1) netransparentnost, (2) avtomatizacija, (3) podatkovljenje in (4) instrumentalna racionalizacija. Posledice teh značilnosti so večplastne, med njimi pa je tudi nadaljnja krepitev pospeševanja zaradi avtomatizacije. V nadaljevanju je obravnavan odnos med novinarstvom in časom, ki je neločljivo povezan z novinarskim delom. Potreba po takojšnjosti, naglici in aktualnosti ni le del novinarske prakse, temveč spada med temeljne ideološke kamne novinarske profesije. To ima posledice za normativno poslanstvo novinarstva, na katero bodo vplivali tudi algoritmi. Podana sta dva spekulativna scenarija: pesimistični, z dodatnim pospeševanjem novinarskega dela in množičnim odpuščanjem, kjer bi bili algoritmi zamenjava za novinarje, ter optimistični, kjer bi algoritmi lahko prevzeli najbolj rutinizirane oblike dela in dopolnjevali delo novinarjev, kar bi zaradi upočasnjevanja prispevalo k zviševanju kakovosti novinarstva.
Članek preučuje spreminjanje religioznega polja v modernih družbah. Danes številni raziskovalci poudarjajo, da sodobna družba spodbuja posameznike k izražanju njihovega okusa. V tem smislu zato ...govorimo o vrednoti pristnosti, ki jo moderna družba posebej goji in ki posameznikom podeljuje možnost, da sami odločajo o svojem življenju in delovanju, ne da bi nanje vplivala katerakoli zunanja avtoriteta.Sodobno iskanje pristnosti ima svoje učinke tudi na religioznem polju. Kot prvo moramo poudariti, da danes religija postaja bolj individualizirana in omejena na zasebno življenje. Drugič, v ospredje prihaja govor o samem sebi, kar spodbuja posameznike, da pri svojem duhovnem iskanju iščejo osebno izkušnjo božje prisotnosti v življenju, s tem pa tudi postaja izkustvo svetega bolj hitro, bolj enostavno in lažje dostopno. Ne nazadnje, učinki iskanja pristnosti se kažejo tudi v tem, da posamezniki iščejo svojega boga »od znotraj«.Po enakih zakonitostih se spreminja tudi religiozno polje v slovenski družbi, ki je sodeč po rezultatih raziskav Mednarodna raziskava vrednot ter Mednarodna splošna družboslovna anketa tudi pod vplivom naraščajoče religiozne individualizacije, kjer je glavna skrb posameznika iskanje osebnega izkustva boga ter tostranske blaženosti.
Poskusi gradnje islamskega verskega in kulturnega središča (džamije) v Ljubljani odpirajo veliko »glo- kalnih« teoretskih in praktičnih vprašanj. Težave pri uresničevanju multikulturnosti v domnevno ...odprtih, sekularnih družbah so običajno interpretirane kot manjše prehodne motnje, ki jih motivira še ne povsem presežen tradicionalni odpor do drugosti, drugačnosti. Besedilo podvomi v takšno interpretaci- jo in s predstavitvijo dveh primerov poskuša utemeljiti tezo, da odkriti in prikriti odpor do multikulturalizma, konkretno do gradnje »tujih« verskih objektov v slovenskem in tudi evropskem prostoru, odkriva globoko zakoreninjene arhetipske strahove, ki jih preprosti regulacijski repertoar, ki je na voljo v (post) modernih družbah, težko obvladuje.
PDF
