Estetizacija in abstrahiranje čustev v slovenski poeziji 70. in 80. let 20. stoletja sta postavljena v okvir novejših transnacionalnih, prirednih in policentričnih pojmovanj modernizma. ...Interpretirana sta tudi kot pesniški odziv na poseben politični kontekst slovenskih "svinčenih sedemdesetih let".
Prispevek opozarja ne neenovita pota umetnosti 20. stoletja, brez enoznačne usmeritve, ki bi jo lahko imeli za pregledno zgodovinsko postopnost, ki bi ji »pristajal« pojem napredovanja. Predlaga ...raziskave umetniške prakse in historiografskega gradiva, ki bi ugotovile pogojnost in omejeno uporabnost pojma napredek ter hkrati pokazale njegovo ideološko učinkovanje na obeh področjih. Opozarja na spremembe temeljnih podmen umetnosti 20. st. ter modelov opazovanja in opisovanja umetniških dosežkov.
Članek skuša razložiti naravo odnosa med modernizmom in postmodernizmom, pri čemer izpostavlja tisto možnost, po kateri gre v postmodernizmu za nadaljevanje in radikalizacijo modernizma. Ta teza je ...ilustrirana na primeru simfoničnega dela Tallis Petra Ruzicke, ki je zasnovano kot palimpsest.
Raziskava odpira pogled na dinamiko urbanega razvoja Zagreba kot metropole v socialistični dobi, kakor se kaže na izbranem široko dostopnem (v veliki meri turistično obeleženem) likovnem materialu, ...kot so razglednice in značke. Z analizo motivov, ki se v tovrstnem materialu pojavljajo kot najbolj reprezentativne podobe Zagreba v določenih obdobjih, študija razkriva ideološke vidike, ki se skrivajo tako v izboru motivov kot v njihovi predstavitvi.
V zgodnjem povojnem obdobju sta bila v Zagrebu realizirana dva velika urbanistična projekta: Ulica grada Vukovara, reprezentativni center pomembnih vladnih, administrativnih in kulturniških stavb, ter razstaviščni kompleks Zagrebškega velesejma, s katerim je bil storjen radikalen korak v širitvi mesta v južni smeri in izgradnji Novega Zagreba na desnem bregu Save. Ta dva revolucionarna projekta sta morala funkcionirati v okviru aktualnega političnega diskurza, hkrati pa je bilo potrebno sprejetje s strani najširše družbene sfere – delavskega razreda. Abstraktna arhitekturna govorica modernizma je bila za večji del te družbene sfere (ki je bila do nedavnega pretežno ruralnega značaja) težko sprejemljiva. Manjši del prebivalstva je imel drugačno socialno poreklo – to so bili meščani, ki so živeli v starem mestnem jedru. To je zanje predstavljalo »pravi« Zagreb, zato so bili do novonastalih urbanističnih projektov zadržani iz drugačnega
razloga. Naloga široko zastavljene medijske kampanje je bila torej nove podobe Zagreba približati obema skupinama in vzpodbuditi proces prepoznavanja novih urbanističnih projektov kot njunega mesta – spodbujati identifikacijo prebivalcev s konceptom mesta, ki je vpeto v sodobne urbanistične tokove.
Da bi uspešno implementirali nove simbolične podobe Zagreba v družbeno zavest meščanov, so njihovi snovalci uporabili preizkušene mehanizme medijske propagande. Prizadevali so si, da bi postale čim bolj vidne tudi za tiste, ki ne živijo v njihovi bližini. Hkrati so jih premišljeno povezovali z mestnimi znamenitostmi, ki so že bile vsesplošno sprejete kot ikonične, in to z namenom povzdigniti jih na isto raven oziroma jim dodeliti enako simbolično vrednost. Rezultat je bil indikativen izbor urbanih vedut, s katerimi so poskušali vizualizirati idejo Zagreba kot prestolnice ene od republik SFRJ – Zagreb, ki je urbano središče s pomembnimi spomeniki iz različnih zgodovinskih obdobij, od srednjega veka do najnovejše dobe, hkrati pa napredno evropsko mesto, ki v polni meri sledi sodobnim trendom arhitekturnega in urbanističnega razvoja.
Z natančnim sledenjem upodobitev Zagreba na razglednicah in značkah v času socializma se vzpostavi zemljevid, ki jasno razkriva prioritete splošnega urbanističnega razvoja tako v velikem merilu kot v posameznih detajlih: od celih mestnih četrti, kot sta Zagrebški velesejem in Novi Zagreb, do enako indikativnih posamičnih interpolacij, kot sta stavba Ferimporta in nebotičnik na Ilici. Vsi ti projekti so imeli izjemno velik vpliv na družbeno okolje, saj so vnesli nova funkcionalna in estetska merila, obenem pa posredovali ideološke, politične in kulturne vrednote. Njihovo razširjanje v obliki razglednic in značk je funkcioniralo kot oblika tihe, vendar uspešne propagande nove vizualne in idejne podobe Zagreba kot metropole, ki zavestno gradi lastno identiteto.
Čez rob modernizma Igor SAKSIDA
Slavistična revija,
04/2004, Letnik:
52, Številka:
4
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Esej izhaja iz pojmovanja otroštva v razsvetljenski mladinski poeziji, ki se je vzpostavila tudi kot nasprotje otroški ljudski tvornosti, nato pa prikazuje bistvene premike v vključevanju otroške ...igrivosti pri starejših in sodobnih pesnikih, vse do odstopa od modernistične igre v najsodobnejši mladinski poeziji.
Ob padcu utopije De Decker, Pascal; Newton, Caroline
Urbani izziv,
01/2009, Letnik:
20, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Po koncu 2. svetovne vojne so se začele graditi velike stanovanjske soseske. Pogosto so jih sestavljale stolpnice. Številne le 50 let pozneje podirajo oziroma jih temeljito prenavljajo. Modernistične ...ideje, ki so jih navdihnili predstavniki kongresa CIAM (Congrès International d’Architecture Moderne) in Le Corbusier, so izgubile nekdanjo mikavnost. V tem prispevku si bomo ogledali razvoj dogodkov, predvsem pa se bomo posvetili napačni razlagi (simbolnega) pomena bivališča, kakor so ga razumeli predstavniki modernističnega gibanja. Prav to napačno razumevanje je nazadnje pripeljalo do hitrega podiranja teh sosesk.
Članek analizira različne zapise skladatelja Lojzeta Lebiča in skuša iz njih izluščiti skladateljevo eksplicitno poetiko. Ta je razpeta med številne napetostne dvojice, ki tvorijo konstitutivno ...bistvo skladateljeve glasbe. Takšna dialektika pa prek povezovalnega etičnega principa prevzema metafizične poteze.
Glasba je izpostavljena kot najbolj odmeven medij globalizirajočega sveta. S svojo navidezno nepojmovnostjo in kulturno nedeterminiranostjo predstavlja model jezika, ki ne razdvaja. Vendarle skuša ...nova glasbena hermenevtika najti širšo kontekstualno določenost v interpretaciji glasbe. Glasba Lojzeta Lebiča je lahko paradigma glasbe, ki raste iz takega kontekstnega opredeljevanja. Njegove skladbe rastejo iz »besedilne tradicije« njegove kulture in jih določajo tonski arhetipi, stroga strukturna konstrukcija ter avtorjeva avtonomna odločitev, da se izbranim modelom v nekem trenutku odpove in lastna pravila prekrši.
Javni prostor v sodobnem mestu je podvržen spremembam zaradi ekonomskih in političnih interesov in se vse bolj privatizira. Družbene vsebine se v mestu razvijajo na podlagi produkcije kapitala, kar v ...modernistični formalni zasnovi ni bilo predvideno. Mestno jedro se zaradi neustreznih razvojnih programov in strategij vsebinsko prazni, vsebine pa se selijo v nove oblike urbanistične zasnove – v mesta potrošnje, ki se po navadi razvijajo na mestnih obrobjih. Na podlagi zgodovinskega razvoja mesta Koper se poskuša poiskati ključne trenutke, ki so pripomogli k procesu komercializacije. V obdobju funkcionalizma so poskušali urejati družbeno problematiko mest, ne da bi vzpostavili kritičen odnos do morebitnega vpliva kapitala na javni prostor. Funkcionalizem je historično povezan z demokratično naravnanostjo in socialno angažiranostjo, z razvojem pa je postal vse bolj podrejen kapitalu. Tako je bila ustvarjena idealna osnova za hiperprodukcijo potrošnih mest.
PDF
