Raziskava predstavlja primerjalno analizo zbirke nemških pravljic Jakoba in Wilhelma Grimma Otroške in hišne pravljice (1812, 2006), romanske pravljice (novo odkritje ameriškega znanstvenika Jacka ...Sipesa), ki jih je zbrala Laura Gonzenbach v zbirki Lepa Angiola (1870, 2006) in zbirka Slovenske pravljice (2002). Primerjalna naliza istega motiva temelji na strukturalistični teoriji znanstvenika Vladimirja Proppa Morfologija pravljice (1928, 2006), folkloristični teoriji motivov ameriškega folklorista Stitha Thompsona Motif-index of folk literature (1989), literarni teoriji švicarskega znanstvenika Maxa Lüthija The European Folktales: Form and Nature (1947, 1986), psihoanalitično teorijo Bruna Bettelheima (Rabe čudežnega, 2001), sociološko teorijo Jacka Siepsa (Why fairy tales stick?, 2006), feministično teorijo Clarisse Pinkola Estés (Ženske, ki tečejo z volkovi, 2001) in poststrukturalistično teorijo Marie Nikolajeve (Fairy Tale and Fantasy, 2003). Primerjalna analiza splošnih podobnosti in razlik evropskih pravljic se bo osredotočila na študij primera na motivu živalskega ženina oz. živalske neveste v vseh treh zbirkah pravljic. Izsledki primerjalne analize motiva bodo predstavili tudi primerjalno analizo podobnosti in razlik med germansko, romansko in slovansko inačico pravljice. Izsledki primerjalne analize bodo predstavljeni na koncu raziskave.
Istraživanjem se utvrđuju karakteristike dubrovačkog stvaralaštva Josipa Lalića (1867.–1953.), splitskog slikara školovanog u Veneciji, koji se stilski vezuje uz akademizam, plenerizam i ...impresionizam. Na osnovi podataka iz tiska i drugih izvora, donose se nova saznanja o njegovim javnim narudžbama (»Alegorija milosrđa«) i sudjelovanju na brojnim međunarodnim izložbama. Istražuje se njegovo bavljenje etnografskom motivikom, a analizom pejzaža i veduta nastalih u tom razdoblju nastoji se pokazati slikarevo priklanjanje impresionističkim načelima.
