Trebušaste keramične lonce, praviloma okrašene z vrezanimi valovitimi črtami, lahko primerjamo s posodami, najdenimi na sočasnih slovanskih grobiščih. Veliko število loncev iz Ljubljanice priča o ...živahnem rečnem prometu v 9. in 10. stoletju. Posode hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 302, 303, kat. št. 88.
Sledi ribolova so v Ljubljanici številne, na sliki so uteži za ribiške mreže in vrvice. Oblika teh priprav se skozi stoletja ni dosti spreminjala, od mlajše kamene dobe so se uporabljale kamnite, od ...rimske dobe pa tudi svinčene uteži. Predmete hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 364, 365, kat. št. 140.
Železno bodalo z okrašeno nožnico (zadnja desetletja pr. n. š.–sredina 1. stol. n. š.) spada med najbolje ohranjene primerke rimskih bodal. Najden je bil v strugi Ljubljanice pri Ljubljani leta ...1992. Hrani ga Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 276, 277, kat. št. 68.
Med najštevilnejšimi najdbami iz Ljubljanice so sekire. Na sliki so sekire iz pozne rimske dobe in zgodnjega srednjega veka (3. stoletje–začetek 7. stoletja). Nekatere imajo ohranjene tudi ostanke ...lesenih toporišč, kar je pri predmetih z drugih najdišč redko. Sekire hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 296, 297, kat. št. 83.
Na Dolgih njivah pri Vrhniki je bilo leta 1885 najdenih prek 600 svinčenih izstrelkov za pračo, velik del (433 primerkov, skupna teža več kot 29 kg) jih hrani Narodni muzej Slovenije. Svinčeni ...izstrelki (Rimljani so jih ponavadi imenovali želod – glans) so bili učinkovito orožje za boj na daljavo.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 254, 255, kat. št. 51.
Steklen pivski rog, verjetno iz 16. stoletja, je bil najverjetneje izdelan v eni izmed beneških steklarskih delavnic. Najden je bil v strugi Ljubljanice pri Podpeči. Rog hrani Narodni muzej ...Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 334, 335, kat. št. 114.
Koščene harpune iz srednje in mlajše kamene dobe (10.000–6.000 let pr. n. š.) so uporabljali pri ribolovu, ki je v tem času postal pomemben vir prehrane prebivalcev Ljubljanskega barja. Najdene so ...bile v strugi Ljubljanice. Harpune hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 198, 199, kat. št. 5.
Zbirke vjerskih zajednica, uz muzeje i galerije, najvažniji su čuvari pokretne kulturne baštine u Hrvatskoj. Povijest hrvatskoga naroda, njegova pismenost, povijest umjetnosti i književnost ...neraskidivo su povezani s vjerskim zajednicama i sakralnom baštinom koja čini velik udio u nacionalnome identitetu. Poznato je da su veliku ulogu u cjelokupnome kulturnom razvoju zemlje u prošlosti imali brojni crkveni redovi čiji su samostani bili žarišta pismenosti, obrazovanja, kulture i umjetnosti.
