Podoba raziskovanja notacije je v Rusiji v premem sorazmerju z zgodovino pisanja o glasbi v naši deželi. Dela o nevmatski notaciji postavljajo začetek tradicije muzikologije v Rusiji v 15. stoletje. ...Na samem začetku 19. stoletja so nevme raziskovali kot zgodovinski fenomen. Njihov izvor je postal osrednje vprašanje v 19. stoletju in njihovo razreševanje centralni problem raziskovanja v 20. stoletju. Na začetku 21. stoletja se raziskovalci ukvarjajo z delno notiranimi rokopisi, ki kažejo na ustno tradicijo.
Prispevek obravnava položaj glasboslovne stroke in njenih orodij glede na zapletenost konteksta (širšega, t.i. stvarnosti in ožjega, strokovnega), v katerem ji je delovati in napredovati. Kot ovire ...(tako za umetniško delo kot za oblikovanje znanstvene disciplinarne matrice) izpostavlja razsrediščenost naravnega okolja, v katerem ni zaslediti enovitejšega nazora, obstoj različnih, posamičnih kontekstov in, posledično, izločenih teoretičnih polj. Tudi glasboslovje zajemajo procesi dehomogenizacije, izgube zgodovinskega spomina in konstruiranja problemov, ki ne izhajajo iz vitalnih nalog stroke. Včerajšnjo estetsko refleksijo, v kateri se prežemata teoretična bit znanosti in estetska bit umetnosti, danes nadomešča komaj pregledna ponudba teoretičnih sistemov, modelov, analitičnih metod. Teorije se ukvarjajo druga z drugo, bolj kot s fenomeni, ki naj bi jih razlagale. Pri tem se pogosto prezrejo tiste teoretične podmene in zasnove, ki so vkomponirane v glasbeno delo in v njem presnovljene. Teorija pogosto sama gradi tako nalogo kot tudi instrumentarij za njeno razreševanje. Tudi muzikologija vse bolj postaja avtoreproduktivna in avtoreferencialna znanost. Perspektive? Na svoji nadaljnji poti bo gotovo morala ponovno najti pot do prvotnega, organskega glasbenega impulza, ki naj bi vodil misel o glasbi. Oprla naj bi se tudi na novopridobljeno pravico do osebnega odzivanja na pojave, do interpretacije kot temeljnega glasbenega operativnega načela, celo do znanstvene avanture kot posledice silovite osebne izkušnje z umetnostjo. Vendar se dvom v možnost ponovne vzpostavitve trdnejšega referenčnega sistema in enovitejšega pogleda na celoto zdi še nadalje upravičen.
Evropskost in globalnost nista estetsko oz. umetnostno definirana pojma. Še manj sta, če sprejmemo trenutno časnikarsko rabo, nova. Prostor glasbe in zato muzikologije sicer ni zunaj trenutnega ali ...splošnega, vendar je drugačen, predvsem tesno povezan s historičnim (in nacionalnim). Antihistorizem globalnega "napredka", ki izloča individualno v imenu "dojemljivosti" (uniformnosti po vzoru tržnega povprečja), je torej nasproten vsebini umetniškega. Še zlasti umetnosti "nezgodovinskih" narodov, katerih glasba in ugotovitve o njej že dosihmal niso zanimale "sveta". Kot nacionalna veda je muzikologija dolžna upoštevati mere vsakokratne družbe in zakonitosti svojega okolja. Vedeti mora, kakšen delež ima v kulturni zavesti naroda sama in kakšnega njen predmet. Gre za vlogo umetniške glasbe, razmerja med praktičnimi glasbeniki in "teoretiki", za znanstveni solipsizem, relevantne teme raziskovanja, za organon in kvaliteto njenega dela. Hkrati mora upoštevati, da se območje neodgovorjenih vprašanj s slehernim pojasnjevanjem preteklega in sočasnega (kajpak tudi evropskega in globalnega) naglo širi. Vezati vse to na skupni imenovalec združevalnih, bolj ko ne futurističnih imaginacij, je sicer oportuni politikum, nikakor pa nazor ali celo orodje znanosti, ki se oblikuje iz umevanja zgodovine. Procesi integracije so zgolj stalna okoliščina umetnostnega dogajanja, ne njegov program. So prvina in ne sinonim glasbenega prostora, razmerij in razmer.
The present book is volume of conference proceedings of the scientific meeting dedicated to the founder of modern Slovenian musicology, Dragotin Cvetko, and organised by the Institute of Musicology ...of the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts with the financial support of the Slovenian Research Agency and the Slovenian Academy of Sciences and Arts. The papers, organised in four linked and intertwining subject sections (Dragotin Cvetko – life and work~Metamorphoses of national music historiographies~European music historiographies – selected chapters~and Musicology – from national towards global) are accompanied in the present volume by some basic facts on Dragotin Cvetko, whose life and works it celebrates, and four addresses in his honour. The book is rounded off by a list of master and doctoral theses supervised by Professor Cvetko and a chronological presentation of events that celebrated in September 2011 the hundredth anniversary of his birth.
Italijanski filozof Antonio Banfi (1886-1957) se je v prvi polovici 20. stoletja ukvarjal z raziskovanjem estetike in je v 20. in 30. letih na milanski Univerzi oblikoval svojo šolo razmišljanja. ...Banfi je vezna točka med evropsko tradicijo ter vplivi Kanta in Hegla po eni strani, po drugi pa strelovod za nove, inovativne misli, ki so preplavljale Evropo (Simmel, Dessoir, Valéry in predvsem Husserl). V članku avtorica nakazuje glavne smernice njegove estetike in zasleduje, kako so te smernice vplivale na oblikovanje italijanske glasbene estetike.
Članek prinaša kronološko, z viri podkrepljeno analizo konkretnih spodbud za nastanek Oddelka za muzikologijo, vse od prvih idej ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani, do utemeljitve znanstvenega oz. ...zgodovinskega oddelka na Akademiji za glasbo in končno do prenosa muzikologije na univerzo ter s tem institucionaliziranja muzikologije na Slovenskem.
Ob svojih kliničnih izkušnjah je psihoanaliza razvila nekaj metod, ki služijo razvozlavanju podzavesti in ki jih moremo koristno uporabiti ta razumevanje podzavestnih tem v glasbenih delih. Avtor ...predstavi dve takšni metodi – iritacijsko teorijo in analizo nasprotnega prenosa – ter pokaže, kako je s tema instrumentoma moč odkriti latetntni smisel Mozartove opera Idomeneo. Oba metodološka pristopa pokažeta, da pri opernem dogajanju, ki sicer prikazuje brezhiben odnos med očetom in sinom, gre v resnici za smrtni boj med obema.
Pojam glazbenih zbirka u Hrvatskoj (u ovom se tekstu pretežito bavim samo historijskim glazbenim zbirkama koje više nisu u uporabi) i njegov realni sadržaj gotovo su nepoznati našoj široj javnosti, a ...samo je neznatno zastupljeniji u tzv. kulturnoj, humanističkoj i široj znanstvenoj svijesti. U samoj, pak, muzikologiji, odnosno znanosti o glazbi, situacija je donekle povoljnija, ali kad
se uzme u obzir da je riječ o redu veličine od jedva tristotinjak specijalista, to je samo kap znanja u moru našega poslovičnog i gotovo posvemašnjeg ignoriranja svih vrijednosti glazbeno-kulturnih artefakata stvorenih ili prenesenih, a sačuvanih na tlu današnje Republike Hrvatske.
Collection of articles written by the following contributors: Alenka Bagarič, Katarina Bedina, Nataša Cigoj Krstulović, Darja Frelih, Stane Granda, Ivan Klemenčič, Metoda Kokole, Zmaga Kumer, Primož ...Kuret, Jože Sivec, Jurij Snoj, Leon Stefanija, Edo Škulj.
PDF
