V mestih obstajajo številni spregledani in neizkoriščeni prostorski potenciali za ureditev zelenih površin in odprtih prostorov mesta. Določajo jih predvsem lega v mestu, ustrezne, za obisk privlačne ...vsebine v neposredni bližini in dejanska razpoložljivost prostora. V prispevku so predstavljeni nekateri najznačilnejši spregledani potenciali, kot so: zunanji prostori šol, vrtcev, domov za starejše občane, odprti prostori in zelene površine ob javnih ustanovah, četrtnih in lokalnih središčih, večjih trgovinskih centrih, industrijskih objektih in podobno. V zaključku so podani predlogi za nekatere nove tipe prostorov mestne krajine, ki bi lahko pomembno prispevali k izboljšanju kvalitete bivanja v mestih.
Pod vplivom novih tehnologij se spreminja tudi didaktika samostojnega učenja. Računalniška tehnologija lahko pokrije vse funkcije učitelja, ki jih ta sicer razvija v osebnem stiku. Organizatorji ...izobraževanja na daljavo morajo spoznati vse možnosti, ki jih računalniki ponujajo. Računalnik lahko prevzema in združuje funkcije več orodij in sistemov. Lahko je pisalni stroj, video, telefon. Omogoča posredovanje vsebin v obliki klasičnih medijev, v obliki besedila, govora, slike... Omogoča obdelavo podatkov in posredovanje študijskih gradiv. Računalnik, povezan v računalniško omrežje, je medij za interaktivno komunikacijo.
Mesto kot vrt, vrt kot mesto Mesto kot vrt, vrt kot mesto
Urbani izziv,
01/2000, Letnik:
11, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Pričujoči prispevek izhaja iz sodobnih premikov v razumevanju razmerij med človekom in njegovim okoljem ter pojmovanja napredka. Hannovrski EXPO sproža vrsto vprašanj v zvezi z razmerji med človekom, ...naravo in tehnologijo. Kaže tudi vrsto svežih iskanj možnosti bivanja. V prispevku sta preučeni zamisli naravnih mestnih hodnikov in vertikalnega parka ter način njune materializacije v dveh reprezentativnih detajlih EXPO 2000.
S kolesom prek meja Kos, Jože
Urbani izziv,
12/1999, Letnik:
10, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Prispevek opisuje namen in vsebino mednarodne Velo-City konference 1999 Gradec-Maribor ter organizacijsko izvedbo tega kolesarskega razvojno načrtovalskega srečanja. Osredotoča se zlasti na ...resolucijo konference o kolesarskoprometni politiki, na nastajajoče omrežje evropskih kolesarskih povezav in na prometno načrtovalsko delavnico o problematičnem trgu v Mariboru. Opisuje vsebinske sklope strokovnih prispevkov na srečanju in obkonferenčno dogajanje. V zaključku navaja nekaj koristnih naslovov za pridobitev dodatnih informacij zlasti o trajnostnem prometnem načrtovanju.
Prispevek poroča o ciljih in strategijah bruseljskega Evropskega koncepta prostorskega razvoja (EUREK). Avtor osvetli nekatere možnosti, ki jih ta strateški koncept ponuja in priporoča skupno ...načrtovanje razvoja na obmejnih območjih, tako partnerskih držav Evropske zveze kot njih in kandidatk za priključitev. Prostorski načrti, ki bodo upoštevali danosti in komplementarnost območij ob meji bodo deležni pomoči, ki jo nakazuje obravnavani strateški program EU.
Članek obravnava predlog usmeritev za razvoj in urejanje naselij v Sloveniji na državni ravni. Zajete naj bi bile v prostorskem redu, ki bo del prostorskega plana države. Najprej je podana kratka ...kronologija raziskav s tovrstno tematiko hkrati s kritično analizo. Razložena je metodologija z možnimi modeli strukturiranja »usmeritev«. Na osnovi dosedanjih raziskav domačih avtorjev, evropskih smernic ter lastnih zamisli je bil oblikovan osnutek priročnika, ki »usmeritve« hierarhično razdeli na državno, regionalno (pokrajinsko) in lokalno (občinsko) raven. Drugi del ali bolje drugi način zapisa priročnika je podan v obliki glosarja. Vanj je vključeno tudi kazalo za nadaljnje iskanje po raznovrstnih virih.
Raziskava temelji na predpostavki, da sta urbani razvoj in lokalna kvaliteta okolja dolgoročno v povratni zvezi. V povezavi s tem se zastavlja vprašanje, do kakšne mere so v skladu s tem organizirani ...institucionalni okvir, dnevno planiranje in rutine določanja razvojne politike. Raziskava je zasnovana na primerih 10 mestnih regij v Evropi in ZDA. Prvi del prispevka je posvečen primerjavi različnih pristopov k organiziranju naravovarstvene politike in vlogi, ki jo pri tem ima lokalna raven (institucionalni okvir). Prikazane so različne oblike organizacije v državah (od povsem centraliziranih sistemov, kjer lokalne institucije sploh ne sodelujejo, do povsem decentraliziranih, povsem lokalnih sistemov) in v občinah. Razprava se na kratko posveti nekaterim modelom, ki so jih predlagali strokovnjaki, za bolj učinkovito planiranje izboljšave lokalnega okolja.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Železniški prehod čez Dunajsko cesto in nova trasa železnice med Dunajsko in Tivolsko cesto. Gradbena dela ob prestavitvi železniške ...proge med Dunajsko in Tivolsko cesto pri razcepu gorenjske in primorske trase v bližini Parmove ceste. Stanje pred graditvijo podvoza. V ospredju stara trasa in stari železniški prehod čez Dunajsko cesto. Zadaj Pivovarna Unio (hotel Bellevue, Šišenska ulica).- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Članek obravnava vprašanja o nosilni sposobnosti prostora za sprostitev in rekreacijo v obmestnih krajinah visokih naravnih ali kulturnih vrednot. Temelji na konceptu pristopov od spodaj navzgor, pri ...čemer uporablja metodo opazovanja in vedenjskih zemljevidov, ki temelji na drobnih kvalitativnih podatkih. Osredotoča se na zasnovo koncepta nosilne sposobnosti naravno vrednega obmocja za rabo in na ugotavljanje ocene nosilne sposobnosti takega območja za rabo. Izhajali smo iz Goličnik Marušic (2015), ki nakazuje smisel obravnave razvoja in načrtovanja zelene infrastrukture z vidika uporabnikovih potreb in navad ter s konceptom nosilne sposobnosti prostora za zasedbo vključili tudi varstveni vidik. Na podlagi izvedenih podatkov, pridobljenih z opazovanjem in kartiranjem vedenja, smo komentirali dejansko rabo, uporabnike z vidika starostnih skupin ter način zasedanja prostora, pogostost pojavljanja dejavnosti in načine zadrževanja v prostoru na primeru Jezera pri Podpeči, priljubljene izletniško-rekreacijske tocke na robu Ljubljanskega barja.