Nacionalizacija glasbe je intenzivnejša v tistih glasbenih zvrsteh, ki jih narod prepozna kot tradicionalne. Pomembno vlogo pri tem pa imajo strokovnjaki, izvajalci, ustvarjalci, kulturna politika, ...potrošniki in množični mediji. Dom in domovina sta v svoji predstavni podobi ključna označevalca narodne pripadnosti. Toda v sodobnem kontekstu migracij je tudi pojem doma dobil nove konceptualne okvire. Avtorica v članku izhaja iz ugotovitev sodobnih študij doma v okolju migracij in jih primerja z njegovimi reprezentacijami v slovenski narodnozabavni glasbi, kjer kot prevladujoči označevalci narodnega nastopajo dom, domovina, Slovenija, hrepenenje, planine, slovenski kraji in mati.
Prizadevanja za večjo demokratizacijo družb s spoštovanjem različnosti so se v zadnjih štirih desetletjih v evropskem in tudi svetovnem kontekstu osredinjala okrog multikulturalizma. Optimistične ...napovedi liberalnih teoretikov multikulturalizma od sedemdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja kot alternative hierarhijam, rasizmu, diskriminaciji in segregaciji manjšinskih skupin so bile v zadnjih dveh desetletjih pogosto predmet kritik. Medtem ko nekateri teoretiki, analitiki in politiki v apokaliptičnem, populističnem tonu govorijo o koncu multikulturalizma, v zadnjih letih zaznavamo porast protiargumentov zagovornikov, ki opozarjajo na primere uspešnih učinkov multikulturalizma v praksi. Besedilo kontrastira argumente in pokaže na vakuumsko ujetost pro et contra pozicioniranja. Zagovarja tezo, da ta odmika pozornost od »problemov z različnostjo«, ne zmore preseči nekaterih zagat multikulturalizma in tudi ne generirati novih idej v smeri egalitarnosti. Podrobnejša analiza je posvečena zlasti novejšim zagovorom multikulturalizma, ki jih predstavlja Will Kymlicka kot vidnejši protagonist liberalne tradicije multikulturalizma.
The book describes the role of singing and (folk) songs in the Gorizia Hills (Goriška brda) within the processes of shaping the political nation and facilitating national identification in the second ...half of the nineteenth century. In addition to the use of the Slovene language at school and church and defining Slovene as the language of common use in censuses, national activists encouraged inhabitants to express identification with the singing of Slovene “folk” songs. Therefore they promoted the performances of choirs and tried to sweep-out the singing of non-Slovene songs - especially Friulian and Italian. The singing outside the reading and singing societies was influenced by the way of life, which was strongly marked by the system of tenant farming. The book also presents the research of folk songs in the Gorizia Hills, with special emphasis on short songs with strong dialect features, which in everyday life of the inhabitants complemented the repertoire of folk and religious songs known in the wider Slovenian territory.
Prispevek obravnava procese nacionalizacije ljudske kulture, s posebnim poudarkom na ljudski pesemski tradiciji Goriških brd. Procesi nacionalizacije in "kultivacije kulture" so namreč na obmejnih ...področjih jasneje razvidni in temeljijo predvsem na razločevanju na osnovi jezika in oblik ljudske duhovne kulture.
V casu, ko je etnicnost zacela delovati kot organizatoricni princip, se je vzpostavila tudi locnica med »slovenskimi« in »furlanskimi« oz. »italijanskimi tradicijami« in sirso kulturo. Niso dejanske, ...»objektivne« razlike tiste, ki so odlocilne za pripadnost neki etnicni skupini, pac pa druzbeno relevantni dejavniki. Ni pomembno, kako so si razlicni predstavniki neke skupine, ce se oznacijo za A, v nasprotju s skupino B, so pripravljeni biti sprejeti in razumljeni kot A-ji in ne B-ji, in opredeljujejo svojo zvestobo delezeni (shared) kulturi A-jev (prim. Frederik Barth 1969: 15). Ker je v obnebju poudarjene etnicnosti etnicna meja tista, ki definira skupino, ne pa sami kulturni elementi, ki jih vsebuje (prim. Barth 1969: 15), je razumljivo, da so se zbiralci in raziskovalci ljudskih pesmi v Brdih osredotocali na zbiranje slovenskih pesmi, italijanskih in furlanskih pesmi, ki so jih morda slisali, pa niso zapisali. O prisotnosti petja neslovenskih pesmi tako izvemo zgolj iz porocil in opisov, npr. iz pisma Josipa Tominska, ki ga je leta 1911 poslal Odboru za nabiranje slovenskih narodnih pesmi v okviru vseavstrijske akcije Das Volkslied in Österreich (Narodna pesem v Avstriji) in v katerem opisuje prizadevanja, da bi pridobil zbiratelje ljudskih pesmi: »Zacetek je storjen, vendar nedostaje primernih moci, pa tudi bira domacih pesmi sploh ne obeta posebno mnogo, ker ljudstvo manj poje nego na Kranjskem in Stajerskem ter se vrh tega zelo oklepa nedomacih pesmi« (Murko 1929: 42). »Nedomacim « pesmim se slovenski zapisovalci v tej akciji vecinoma niso posvetili, ceprav so bila v izdanih Navodilih in vprasanjih, ki naj bi usmerjala delo zapisovalcev na terenu, neslovenskim pesmim namenjena posebna vprasanja. Selekcija zapisa pesmi tako postane pomemben element konstruiranja podobe tradicije, saj »taksna podoba scasoma postane kanonizirana, v bolj ali manj verni obliki prehaja v medije, poljudne publikacije, solske ucbenike in postaja celo del uradne kulturne politike ter narodove kolektivne zavesti« (Mojca Kovacic 2009: 143). Folklora (v pomenu ljudske duhovne kulture in njenih prezentacijskih oblik) je pogosto percepirana kot zrcalo preteklosti, folkoristi pa kot varuhi kolektivne identitete (prim. Carol Silverman 1989). Njihove interpretacije preteklosti se zrcalijo v oblikovanem kanonu ljudskih pesmi, ki je podobno kot nacionalna literatura razumljen kot posoda kulturnega spomina in sredstvo reprezentacije (ter celo dejavnik v procesu konstrukcije) nacionalne identitete. Vendar pa ze sam pojem kanona napotuje na premislek o dejavnikih reprezentacije in zastopnistva, o razlicnih interesih in strategijah (prim. Juvan 2011), ki vodijo do tega, da je dolocen korpus tekstov izbran in prezentiran kot (nacionalno) pomemben. Omenjeni procesi oblikovanja kanona in sama konstrukcija fenomena ljudske pesmi imajo svoje izvore v obnebju narodnoidentitetnih gibanj in kulturnega nacionalizma, ki se je siril po Evropi in pomembno vplival tudi na dogajanje na Slovenskem. Narodnoidentitetna gibanja so se namrec v veliki meri naslanjala na lokalne oblike kulture; po Miroslavu Hrochu (npr. 1968; 2000 idr.) zanimanje za vprasanja kulture ni bilo samo odsev politicnega aktivizma, pac pa se je navadno intenziviralo pred tem. Ta preokupacija z vprasanji kulture, znacilna za fazo A Hrochove opredelitve narodnoidentitetnih gibanj, je omogocila, da se je etnicna skupina lahko zacela samorazumevati kot politicni subjekt. Temu so sledile, po Hrochu, druzbene zahteve faze B in mnozicni odziv faze C, ki je predpostavljal siroko kulturno ozavescenost (Leerssen 2005: 9). Ali kakor je Hrochov model povzel Anthony D. Smith (1998: 56): »Najprej je majhen krog intelektualcev ponovno odkril »nacionalno « kulturo in zgodovino in oblikoval idejo o narodu (faza A). Nato je sledil kljucni proces diseminacije narodne ideje, ki so jo izvedli politicni agitatorji v rastocih mestih (faza B). Nazadnje je sledilo mnozicno gibanje (faza C)« (Leerssen 2005: 10). Ta kulturna ozavescenost je zadevala tako vprasanje jezika kot tradicij, na osnovi katerih so bile utemeljene politicne zahteve za avtonomne pravice etnicnih skupin. V etnicno mesanih ali mejnih podrocjih je to vodilo do tekmujocih in nasprotujocih si teritorialno avtonomisticnih zahtev (prim. Leerssen 2005: 16-17), kar je vidno tudi na primeru oblikovanja ljudske pesemske podobe Goriskih brd. Oblikovanje koncepta tradicije in folklore je bilo tako tesno povezano z idejo in izkusnjo modernosti. Koncepta imata svoje korenine v modernem zanimanju za objektifikacijo preteklosti in »ne-modernega« ter v dokumentiranju in ohranjanju dolocenih tipov komunikacije, odkritih v tej kulturni drugacnosti (Antonnen 2005: 13). Pri tem pa ni bilo jasno definirano, kdaj se je ta preteklost koncala (prim. Silverman 1989). Folkloristi so tako zbirali tradicionalne kulturne izraze med »ljudstvom « in jih prinesli v simbolicen center druzbe, v zgodovinske in etnografske institucije glavnih mest, ki so zasedale prominentna mesta v reprezentiranju narodove zgodovine in kulture (prim. Pertti J. Anttonen 2005: 88). Susan Steward (1991: 105) je to poimenovala artefaktualizacija ekspresivne kulture, ki iztrga tekst iz izvornega konteksta in favorizira dolocene zanre in vsebine (Bendix 1997: 48). S to artefaktualizacijo ekspresivne kulture (npr. pesmi in pripovedk) je bila s pomocjo retorike avtenticnosti posameznikova izkusnja prenesena in prevrscena v simbol naroda in njegove enotnosti (prim. Bendix 1997: 20); vendar pa ce »folklora pricuje za narod, pricuje za dolocen politicni konstrukt« (Anttonen 2005: 91). Folklora ne obstaja sama po sebi (per se), pac pa jo raziskovalec ustvari, ko dolocene kulturne izraze opredeli kot tradicionalne oz. folklorne (prim. Anttonen 2005: 57). Osnovo opredeljevanja je na Slovenskem predstavljal razlikovalni element, na podlagi cesar so bili definirani pozitivni pomeni dolocenih entitet. Tako so bile nekatere pesmi na podlagi izbranih kriterijev (anonimnosti avtorja, razsirjenosti, ustnega prenosa, variantnosti) in predvsem na razlikovanju od drugih (avtorskih, drugojezicnih, novih) oznacene kot ljudske pesmi. Prav to pa je ustvarjalo standardizacijo in izkljucitev stevilnih elementov, ki iz razlicnih razlogov niso bili sprejeti kot ljudski, ceprav so imeli pomembno mesto v zivljenju in pevskih praksah prebivalstva. Nastajajoca folkloristika je tako s transformacijo praks v izrocilo in z metonimizacijo tradicije v teku reprezentacij oblikovala »nacionalni kanon«, ki ga avtorizira »ljudstvo« in govori z glasom »naroda« (prim. Anttonen 2005: 88). Ta premisa herderjanskega nacionalizma, ki je pomembno vplival na oblikovanje folkloristike, vidi namrec narod utelesen (embodied) in uglasen (voiced) v tradicionalni kulturi, posebej v ljudskem pesnistvu (Anttonen 2005: 88). Ljudska pesem in sirse glasba sta tako presli od predstavljanja imanentnega jedra naroda k predstavljanju naroda samega (Philip V. Bohlman 2004: 86)
Međunarodni dan muzeja 2017. godine obilježen je temom Muzeji i sporne povijesti – govoriti o neizrecivom u muzejima. Muzej Valpovštine na zadanu je temu odgovorio izložbom o nacionalizaciji imovine ...pripadnika njemačke nacionalne manjine nakon Drugoga svjetskog rata.
U radu se istražuje nacionalizacija lokalne politike u belgijskom kontekstu. Problematici se pristupa detaljnije od tradicionalne podjele stranaka na nacionalne i nenacionalne, te se izvode tri ...glavna zaključka. Prvo na temelju analize vertikalne autonomije stranaka možemo zaključiti da postoje četiri podtipa liste: državne, pseudodržavne, pseudolokalne i nezavisne lokalne liste. Podjela sudionika posljednjih dvaju krugova belgijskih lokalnih izbora na navedena četiri podtipa pokazuje da prevladavaju, što se belgijskih općina tiče, liste koje su makar neizravno povezane s državnom strankom (čak i kada nemaju državni predznak). Nadalje, ova se tipologija koristi kako bi se procijenila nacionalizacija lokacijski ograničenog skupa stranaka. Razvijeni su indeksi nacionalizacije lokalne politike koji pokazuju omjer između navedenih podtipova u izbornoj i u parlamentarnoj areni. Rezultati upućuju na to da je riječ o relativnoj, a ne o potpunoj nacionalizaciji lokalnog političkog sustava. Nacionalizacija je izraženija u slučaju lokalnih vijeća nego lokalnih izbora. Konačno, u radu se nastoji objasniti varijacija u nacionalizaciji lokalnog političkog sustava razmatranjem zajedničkog učinka varijabli lokacijski ograničene društvene morfologije i političke ekologije. Binarna logistička regresija pokazuje da je politička ekologija (češće) važnija od društvene morfologije (predvidljivija je u slučaju parlamentarnog indeksa nego u slučaju izbornoga). Javljaju se i drugi učinci. Morfološki faktori ne utječu znatno na vjerojatnost da će doći do nacionalizacije izbornoga lokalnog političkog sustava, no pojedini morfološki faktori ipak utječu na nacionalizaciju parlamentarnoga lokalnog političkog sustava. Nadalje, isti ekološki faktori utječu na nacionalizaciju kako izbornog tako i parlamentarnog lokalnog političkog sustava. Tu je izražena važnost dotadašnjeg razvojnog puta i prethodnih odabira (path dependance) koji utječu na nacionalizaciju lokalne politike. Ipak, varijacija u velikoj mjeri ostaje naobjašnjena, što je povezano s ograničenjima kvantitativnog pristupa usmjerenoga na učinak vanjskih utjecaja na nacionalizaciju lokalne politike. Kako bi se postiglo cjelovito razumijevanje, valja proučiti interakciju s unutarnjim stranačkim odlukama. Buduća se istraživanja također trebaju usmjeriti na komparativnu primjenu rezultata - u kojoj je mjeri i u kojim uvjetima moguća.
Extended description:
Snemanje novega filma Kavarna Astoria. Komentar F. JAUK, režiser Jože POGAČNIK. Zgodba z rahlo melanholijo in blago ironijo pripoveduje o meščanski družini: o kavarnarju, o ...njegovi ženi ter o njunem sinu. Skozi njihove individualne usode spoznamo širše družbeno in zgodovinsko ozadje polpreteklega časa, predvsem socialno in nacionalno diferenciacijo predvojnega Maribora, razdvojenega na premožne in na siromašne, na zavedne Slovence in na zagrizene nemškutarje.
Information:
Filming a new movie Astoria Coffeehouse. A story with a slight melancholy and mild irony tells a story of a middle class family. Through their individual fates a viewer gets to know the wider social and historical background of time before second word war, their social differentiation divided on the wealthy and the impoverished.
Original language summary:
Snemanje novega filma Kavarna Astoria. Skozi individualne usode junakov spoznamo širše družbeno in zgodovinsko ozadje polpreteklega časa, časa pred drugo svetovno vojno.
Neposredno nakon Drugog svjetskog rata u Koprivnici su djelovale tri ljekarne. Ljekarna „K orlu“ osnovana je 1867. godine, ljekarna „K spasitelju“ utemeljena je 1888. godine, a ljekarna „Svetomu
...Trojstvu“ 1926. godine. Odmah u početku realsocijalističkog razdoblja, koprivničke ljekarne su nacionalizirane. Odluka o osnivanju Prve državne ljekarne u Koprivnici donesena je 3. prosinca 1945. godine, a 1946. godine ljekarna je predana na upravu Kotaru Koprivnica. Rad koprivničkih ljekarni odvijao se pod neposrednom kontrolom Apotekarskog odjela Ministarstva narodnog zdravlja FD Hrvatske.
Radom se označava početak projekta dokumentiranja stanja židovske imovine u Zagrebu od 1945. do 1948. godine, bilo da se radi o imovini zagrebačkih židovskih općina i njezinih organizacija, drugih ...židovskih organizacija i društava, imovini pravnih i fizičkih osoba. Cilj je mapirati topografiju materijalne, a potom i nematerijalne kulture židovske baštine Zagreba, koja je u dva navrata devastirana, tijekom postojanja Nezavisne Države Hrvatske (1941-1945), a zatim u procesu promjene strukture vlasništva u poslijeratnoj Jugoslaviji (1945-1948).
PDF
