Članek analizira vlogo kranjske klobase v vsakdanjem nacionalizmu med slovenskimi izseljenci v ZDA v obdobju 1919–1945. Članek raziskuje, kako se narod reproducira z vsakdanjimi praksami, navadami in ...načini bivanja, ter se pri tem opira predvsem na koncept vsakdanjega nacionalizma (angl. everyday nationalism). Teza besedila je, da nacionalizem ni le produkt institucionalnega delovanja, temveč se reproducira tudi izven uradnih, formalnih, institucionalnih in instrumentalnih okvirjev, na ravni večinoma nereflektiranih vsakodnevnih praks. Članek temelji na analizi besedil, v katerih se pojavi besedna zveza »kranjska klobasa«, v osrednjih slovenskih izseljenskih časopisih v ZDA v obdobju 1919–1945.
Populizem je globalni fenomen, zaznan tudi v slovenskem prostoru, ki pod pretvezo, da družbi zagotavlja demokracijo, ravno to omejuje. Temelji na ločevanju družbe na ljudstvo in elite, desni ...populisti pa izključujejo še tujega drugega. Opisano diskurzivno strategijo akterji udejanjajo različno, v odvisnosti od regionalnih značilnosti okolja vznika posameznega populizma. To dokazujem z analitičnim pregledom glavnih konceptov populizma in njegovih pojavitev na Vzhodu ter Zahodu in z rezultati kritične diskurzivne analize 24 izbranih člankov spletnega portala Nova24TV. Ugotavljam, da je slovenski desni populizem regijsko specifičen in zgodovinsko uokvirjen. S tremi dimenzijami ločevanja družbe – nacionalizma, komunizma in kulture – populizem odraža slovensko socialistično dediščino ter proces njenega osamosvajanja.
Avtorica se osredotoča na tri glasbene incidente, ki so se v času Avstro-Ogrske zapisali v tržaško glasbeno zgodovino. Na podlagi poročil v tržaških časopisih skuša orisati napeto politično ozračje ...na prehodu iz 19. v 20. stoletje in analizirati možne razloge, ki so privedli do bojkota ali celo prepovedi nekaterih glasbenih del. Predvsem pa si prizadeva, da bi zbrala nove informacije o tržaški glasbeni preteklosti.
V prispevku sta obravnavani ljudska in narodnozabavna glasba z vidika razvoja njunih simbolnih pomenov za ožjo in širšo skupnost. V središču opazovanja glasbenih zvrsti, ki v sebi združujeta številne ...dihotomije, je prav migriranje oz. prehajanje pomenov, moralnih in estetskih vrednot iz enega obdobja v drugega, iz ene skupnosti v drugo ali iz enega družbenega sloja v drugega. Če je v 20. stoletju ljudska glasba predstavljala eno ključnih narodnoreprezentativnih vsebin, pa je v zadnjih desetletjih ta vloga poleg nje začela pripadati tudi narodnozabavni glasbi, saj je slednjo v svojo agendo začela sprejemati državna politika in jo s tem legitimirala kot nacionalnoreprezentativni simbol.
Razprava v korespondencah literarnih avtorjev druge polovice 19. stoletja na Slovenskem identificira trenje med dvema imperativoma. Diskurz korespondenc je po eni strani trdno vpet v kolektivistično ...ideološko matrico kulturnega nacionalizma, po drugi strani pa se korespondenti svojim sogovornikom predstavljajo kot popolnoma individualizirani avtorski subjekti. Osredotočam se na korespondence iz osebnega fonda Josipa Cimpermana, kjer spremljam preplet obeh stremljenj in iščem ideološki element, ki je omogočal njun soobstoj.
Čigavi študenti smo, če ne vaši Hana Radilovič; Borut Brezar
AS. Andragoška spoznanja,
10/2022, Letnik:
28, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Avtorja pojasnjujeta, kako se v slovenskem univerzitetnem prostoru v zvezi s »tujimi« študenti v zadnjem desetletju pojavljajo predsodki, diskriminatorne politične poteze in poskusi njihove ...legitimacije. V dogajanje sta se vključila prek Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Svoj pristop opredeljujeta v okviru metode participatornega akcijskega raziskovanja. Tako na področju visokega šolstva kot razmerja med delom in kapitalom se kot vztrajni ideološki potezi, ki spremljata ukrepe za krepitev razredne moči kapitala, izkazujeta neokonservatizem (posebej nacionalizem) in neoliberalizem. V študentskem in delavskem gibanju se zato v znamenje odpora proti njima gradijo solidarnostne vezi onkraj narodne pripadnosti, pri čemer je ključnega pomena radikalno izobraževanje navznoter in navzven.
Razprava obravnava pomen reformacije za razvoj slovenske etnične identitete. Čeprav je bilo obravnavano gibanje širom Evrope v prvi vrsti verske narave, so na slovenski premici zgodovine dolgega ...trajanja njegovi dosežki bolj kot na konfesionalnem vidni na področju izgradnje kolektivne etnične identitete. Deželnoknežja protireformacija je namreč v notranjeavstrijskih deželah zlasti med letoma 1598 in 1628 protestantizem odpravila, katoliška obnova pa se je pri svojem delu oprla na določene pridobitve reformacijske dobe. Po oceni razprave so za nadaljnji razvoj Slovencev kot etnične skupnosti pomembne zlasti štiri protestantske stvaritve iz dobe reformacije, in sicer: 1) knjižna norma, ki se je v polnosti izoblikovala med letoma 1550 in 1584, 2) koncept Slovenske cerkve, ki ga leta 1550 zasnoval Primož Trubar, 3) mit o etnični izbranosti, oprt na stavek iz Pavlovega Pisma Rimljanom, »in vsak jezik bo slavil Boga« (Rim 14,11), ter 4) topos o velikem obsegu slovanskega/ slovenskega jezika z zametki nacionalnega mita.
Tako imenovani narodni domovi so ena izmed posebnosti ne le arhitekture temveč tudi narodnega preporoda na območju habsburškega cesarstva v obdobju od ok. leta 1850 do leta 1914. Ta središča ...družabnega življenja so gradila društva in združenja, ne samo za svoje sede- že, temveč tudi z namenom privabiti čim širše občinstvo in s svojimi gledališkimi igrami, plesi, proslavami, predavanji ali restavracijami spodbuditi narodno zavest. Na Moravskem in v Šleziji so tovrstne objekte gradili Čehi, Nemci in Poljaki. Stavbe s tako jasno opredeljeno nacionalno funkcijo so ponujale tudi priložnost z nacionalno propagando na- govoriti tako svojo okolico kot tudi obiskovalce. To je bilo mogoče doseči z različnimi sredstvi: z izbiro arhitekturnega sloga, ikonografijo arhitekturne dekoracije in umetniških del, prireditvami ob slavnostnih otvoritvah narodnih domov in govori na teh dogodkih, kampanjami v časopisju, katerih namen je bil očrniti narodne domove nasprotnega naroda in njihove obiskovalce ter tudi t. i. »odpadnike«. Članek na konkretnih primerih in v širšem kontekstu predstavlja povezavo med arhitekturo in nacionalno propagando.
Against the backdrop of ever-increasing nationalist violence during the last decade of the twentieth century, this book challenges standard analyses of nation formation by elaborating on the nation's ...dream-like hold over the modern social imagination. Stathis Gourgouris argues that the national fantasy lies at the core of the Enlightenment imaginary, embodying its central paradox: the intertwining of anthropological universality with the primacy of a cultural ideal.Crucial to the operation of this paradox and fundamental in its ambiguity is the figure of Greece, the universal alibi and cultural predicate behind national-cultural consolidation throughout colonialist Europe. The largely unpredictable institution of a modern Greek nation in 1830 undoes the interweaving of Enlightenment and Philhellenism, whose centrifugal strands continue to unravel the certainty of European history, down to the internal predicaments of the European Union or the tragedy of the Balkan conflicts.This 25th Anniversary edition of the book includes a new preface by the author in which he situates the book's original insights in retrospect against the newer developments in the social and political conditions of a now globalized world: the neocolonial resurgence of nationalism and racism, the failure of social democratic institutions, the crisis of sovereignty and citizenship, and the brutal conditions of stateless peoples.
V srbski in hrvaški filmski produkciji 90. let 20. stoletja so prevladovala ideološka sporočila, od ponotranjenih zahodnjaških balkanističnih stereotipov do izrazito nacionalističnih konotacij, ...ponekod pa je bila na delu tudi poudarjena samoviktimizacija. A če so filmske študije v zadnjem desetletju že izrazile previden optimizem, da se je postjugoslovanski film v 21. stoletju normaliziral oziroma konsolidiral, ali celo, da se v njem rišejo obrisi nove kozmopolitske perspektive, želim sam opozoriti na to, da je instrumentalni, ideološka sporočila prenašajoči srbski in hrvaški film tudi po letu 2000 še vedno dejaven. V ta namen analiziram diskurze v postjugoslovanskem opusu srbskega režiserja Emirja Kusturice ter v nekaterih izbranih primerih novejše hrvaške filmske in televizijske produkcije. Nekatera izmed teh del tudi še globoko v naš čas perpetuirajo ideološke diskurze o superiornosti ali vsaj brezmadežnosti lastnega naroda, vzpostavljene z razraščanjem nacionalizma med razpadanjem SFR Jugoslavije, in jih prilagajajo sodobnim okoliščinam. Tem vzorcem ideološkega filma pa nasprotujejo igrani in dokumentarni filmi iz regije, ki odstrejo ideološko prevleko in pod njo odkrijejo zamolčana poglavja lastne zgodovine.
PDF
