In this study, we optimized the preparation of 100–160 nm monodispersed SiO2 nanoparticles and, through doping, investigated their effects on the physical properties of a water-based acrylic-amino ...varnish. First, using a non-fixed point feeding technique based on the half-batch sol-gel method, we enhanced the yield of small-sized monodispersed SiO2 nanoparticles. To reduce the cost of production and organic-matter pollution, we assessed certain solution parameters including tetraethyl orthosilicate (TEOS), ethanol (ETOH) and ammonia in a single-reaction system. We found that the gloss, clarity, hardness, adhesion, and other physical properties of the acrylic-amino varnish were successfully enhanced through an addition of 1.2 % SiO2 nanoparticles.
Nanotechnology is the term given to those areas of science and engineering where the phenomena take place at nanoscale dimensions. Nanoparticles are particles with <100 nm in one dimension. They have ...different physical, chemical, electrical and optical properties than those that occur in bulk samples of the same material. Understanding these nanoscale properties and finding ways to engineer new nanomaterials will have a revolutionary impact, from more efficient energy generation and data storage to improved methods for diagnosing and treating diseases. Nanotechnology is poised to become a major factor in the world's economy and part of our everyday lives in the near future. Hundreds of tonnes of nanoparticles already enter the environment annually, but still very little is known of their interactions with biological systems. Recent studies indicate that some nanoparticles are not completely benign to biological and environmental targets. The challenge for toxicologists is to identify key factors that can be used to predict toxicity, permit targeted screening, and allow material scientists to generate new, safer nanoparticles with this structure-toxicity information in mind. The aim of this paper is to summarize some known facts about nanomaterials and discuss future perspectives, regulatory issues and tasks of the emerging branch of toxicology, that is, nanotoxicology.
Nanomateriali izboljšujejo kvaliteto našega Življenja, zato bo njihova uporaba na različnih področjih Življenja dramatično narasla. Po nekaterih ocenah bo imela nanotehnologija večji vpliv na druŽbno kot ga je imela industrijska revolucija. Kot posledica razmaha nanotehnologije se bo povečala poklicna in javna izpostavljenost nanodelcem ter izpostavljenost okolja. Nanodelci, ki nas najbolj zanimajo, so strukture, ki imajo v eni dimenziji manj kot 100 nm, in jih je izdelal človek. Njihove lastnosti se zaradi njihove majhnosti bistveno razlikujejo od lastnosti, ki jih imajo večji delci enake kemijske sestave. Šele v zadnjem času so se začela pojavljati vprašanja in vzpodbujati raziskave o potencialni nevarnosti nanodelcev. Trenutni rezultati toksikoloških študij potrjujejo kvarne učinke nanodelcev in navajajo, da nanodelci najverjetneje delujejo na organizem preko oksidativnega stresa. Študije nakazujejo številne posebnosti nanodelcev pri interakcijah s celicami, tkivi in organizmi. Najverjetneje je ta trenutek pomembno pridobiti čim več ustreznega znanja za oblikovanje regulative na področju varne proizvodnje in uporabe nanodelcev. Namen prispevka je povzeti Že znana dejstva o nanodelcih in predstaviti naloge nove smeri v toksikologiji, nanotoksikologije. V prispevku je povzeta najnovejša regulativa na področju ugotavljanja in zagotavljanja varnosti proizvodov nanotehnologij, navedene so nekatere koristne baze podatkov, razprave ter nacionalne in mednarodne smernice na področju nanotehnologije.
Carbon nanotubes are rolled up graphene sheets with a quasi-one-dimensional structure of nanometer-scale diameter. In these last twenty years, carbon nanotubes have attracted much attention from ...physicists, chemists, material scientists, and electronic device engineers, because of their excellent structural, electronic, optical, chemical and mechanical properties. More recently, demand for innovative industrial applications of carbon nanotubes is increasing. This book covers recent research topics regarding syntheses techniques of carbon nanotubes and nanotube-based composites, and their applications. The chapters in this book will be helpful to many students, engineers and researchers working in the field of carbon nanotubes.
UCINCI VULKANSKIH ERUPCIJA NA OKOLIS I ZDRAVLJE Zuskin, Eugenija; Mustajbegovic, Jadranka; Jelinic, Jagoda Doko ...
Arhiv za higijenu rada i toksikologiju,
12/2007, Letnik:
58, Številka:
4
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Vulkani predstavljaju prijetnju za gotovo pola milijarde ljudi: danas je na Zemlji aktivno oko 500 vulkana, a svake se godine događa 10 do 40 njihovih erupcija. Posljedice erupcija vulkana odražavaju ...se na okoliš, utječu na klimu te na život i zdravlje ljudi, a vezani su uz pogoršanje socijalnih i gospodarskih uvjeta života. U okoliš s magmom uz vodenu paru (H2O), na površinu dospijevaju plinovi ugljikov dioksid (CO2) i sumporv dioksid (SO2), ugljikov monoksid (CO), vodikov sulfid (H2S), ugljikov sulfid (CS), ugljikov disulfid (CS2), klorovodik (HCl), vodik (H2), metan (CH4), fluorovodik (HF), bromovodik (HBr) i različiti organski spojevi te teški metali (živa, olovo, zlato). Njihovi nepovoljni učinci ovise o udaljenosti od vulkana te o eruptivnim obilježjima, tj. o viskozitetu magme i koncentraciji plinova. Štetnosti bliže vulkanu uključuju piroklastične rijeke, rijeke blata, plinova i vodene pare, potrese, zračne udare i tsunami. U štetnosti u udaljenim područjima ubrajaju se učinci toksičnosti vulkanskog pepela i zdravstveni problemi vezani uz dišni sustav, oči, kožu, zatim psihološke posljedice, ozljede, komunikacijski i transportni problemi, problem odlaganja otpada i opskrbe vodom, rušenje kuća, kao i pad strujnog napona. Dolazi do pogoršanja kvalitete vode i smanjenja kišnih razdoblja, oštećenja poljoprivrednih usjeva, uništavanja vegetacije. Za vrijeme vulkanskih erupcija i neposredno nakon njih povećan je morbiditet, posebno od respiratornih bolesti, a povećan je i mortalitet osoba zahvaćenih vulkanskom erupcijom. Nepovoljni zdravstveni učinci mogu se djelomično prevenirati pravodobnom primjenom zaštitnih mjera.
Nanomateriali izboljćujejo kvaliteto naćega življenja, zato bo njihova uporaba na različnih področjih življenja dramatično narasla. Po nekaterih ocenah bo imela nanotehnologija večji vpliv na družbno ...kot ga je imela industrijska revolucija. Kot posledica razmaha nanotehnologije se bo povečala poklicna in javna izpostavljenost nanodelcem ter izpostavljenost okolja. Nanodelci, ki nas najbolj zanimajo, so strukture, ki imajo v eni dimenziji manj kot 100 nm, in jih je izdelal človek. Njihove lastnosti se zaradi njihove majhnosti bistveno razlikujejo od lastnosti, ki jih imajo večji delci enake kemijske sestave. Šele v zadnjem času so se začela pojavljati vpraćanja in vzpodbujati raziskave o potencialni nevarnosti nanodelcev. Trenutni rezultati toksikoloćkih ćtudij potrjujejo kvarne učinke nanodelcev in navajajo, da nanodelci najverjetneje delujejo na organizem preko oksidativnega stresa. Študije nakazujejo ćtevilne posebnosti nanodelcev pri interakcijah s celicami, tkivi in organizmi. Najverjetneje je ta trenutek pomembno pridobiti čim več ustreznega znanja za oblikovanje regulative na področju varne proizvodnje in uporabe nanodelcev. Namen prispevka je povzeti že znana dejstva o nanodelcih in predstaviti naloge nove smeri v toksikologiji, nanotoksikologije. V prispevku je povzeta najnovejća regulativa na področju ugotavljanja in zagotavljanja varnosti proizvodov nanotehnologij, navedene so nekatere koristne baze podatkov, razprave ter nacionalne in mednarodne smernice na področju nanotehnologije.
Volcanoes pose a threat to almost half a billion people; today there are approximately 500 active volcanoes on Earth, and every year there are 10 to 40 volcanic eruptions. Volcanic eruptions produce ...hazardous effects for the environment, climate, and the health of the exposed persons, and are associated with the deterioration of social and economic conditions. Along with magma and steam (H2O), the following gases surface in the environment: carbon dioxide (CO2) and sulphur dioxide (SO2), carbon monoxide (CO), hydrogen sulphide (H2S), carbon sulphide (CS), carbon disulfide (CS2), hydrogen chloride (HCl), hydrogen (H2), methane (CH4), hydrogen fluoride (HF), hydrogen bromide (HBr) and various organic compounds, as well as heavy metals (mercury, lead, gold). Their unfavourable effects depend on the distance from a volcano, on magma viscosity, and on gas concentrations. The hazards closer to the volcano include pyroclastic flows, flows of mud, gases and steam, earthquakes, blasts of air, and tsunamis. Among the hazards in distant areas are the effects of toxic volcanic ashes and problems of the respiratory system, eyes and skin, as well as psychological effects, injuries, transport and communication problems, waste disposal and water supplies issues, collapse of buildings and power outage. Further effects are the deterioration of water quality, fewer periods of rain, crop damages, and the destruction of vegetation. During volcanic eruptions and their immediate aftermath, increased respiratory system morbidity has been observed as well as mortality among those affected by volcanic eruptions. Unfavourable health effects could partly be prevented by timely application of safety measures.
Vulkani predstavljaju prijetnju za gotovo pola milijarde ljudi: danas je na Zemlji aktivno oko 500 vulkana, a svake se godine događa 10 do 40 njihovih erupcija. Posljedice erupcija vulkana odražavaju se na okoliš, utječu na klimu te na život i zdravlje ljudi, a vezani su uz pogoršanje socijalnih i gospodarskih uvjeta života. U okoliš s magmom uz vodenu paru (H2O), na površinu dospijevaju plinovi ugljikov dioksid (CO2) i sumporv dioksid (SO2), ugljikov monoksid (CO), vodikov sulfid (H2S), ugljikov sulfid (CS), ugljikov disulfid (CS2), klorovodik (HCl), vodik (H2), metan (CH4), fluorovodik (HF), bromovodik (HBr) i različiti organski spojevi te teški metali (živa, olovo, zlato). Njihovi nepovoljni učinci ovise o udaljenosti od vulkana te o eruptivnim obilježjima, tj. o viskozitetu magme i koncentraciji plinova. Štetnosti bliže vulkanu uključuju piroklastične rijeke, rijeke blata, plinova i vodene pare, potrese, zračne udare i tsunami. U štetnosti u udaljenim područjima ubrajaju se učinci toksičnosti vulkanskog pepela i zdravstveni problemi vezani uz dišni sustav, oči, kožu, zatim psihološke posljedice, ozljede, komunikacijski i transportni problemi, problem odlaganja otpada i opskrbe vodom, rušenje kuća, kao i pad strujnog napona. Dolazi do pogoršanja kvalitete vode i smanjenja kišnih razdoblja, oštećenja poljoprivrednih usjeva, uništavanja vegetacije. Za vrijeme vulkanskih erupcija i neposredno nakon njih povećan je morbiditet, posebno od respiratornih bolesti, a povećan je i mortalitet osoba zahvaćenih vulkanskom erupcijom. Nepovoljni zdravstveni učinci mogu se djelomično prevenirati pravodobnom primjenom zaštitnih mjera.