Slovenska medicinska akademija (SMA), katere poslanstvo je tudi spodbujanje znanstveno-raziskovalnega dela, je organizirala okroglo mizo o pomenu in stranpoteh znanstveno-raziskovalnega dela v ...medicini. Sodelujoči so poudarili, da je znanost vodilna sila razvoja na vseh področjih življenja, vključno z medicino. Znanstveno-raziskovalno delo neposredno koristi medicinski praksi in omogoča bolj kakovostno obravnavo bolnikov. Medicinska znanost je v primerjavi z drugimi vedami v posebnem položaju, saj je večina raziskav povezana s poseganjem v telesno integriteto človeka. Zato mora biti pod drobnogledom nadzornih struktur, ki skrbijo za varnost in etičnost ravnanja na tem področju. Potrebno je pred samim začetkom etično oceniti vsako medicinsko raziskavo, kar opravlja Komisija za medicinsko etiko RS. Znanstvena dejavnost v medicini je glede financiranja v neenakopravnem položaju z raziskovalnim delom na številnih drugih področjih, saj so klinični zdravniki in zdravniki na obeh medicinskih fakultetah lahko raziskovalci le manjši del svojega delovnega časa. Celo na terciarnih ustanovah so raziskovalci entuziasti, ki opravljajo raziskovalno delo v svojem prostem času. Žal je tudi medicinska znanost neredko izpostavljena dejavnikom, ki ogrožajo njeno nevtralnost in objektivnost, ker je v ospredju tekmovalnost in interes institucij, od katerih je raziskovalno delo finančno odvisno. Prihaja do improvizacij in hitenja z objavami delnih rezultatov še pred zaključkom kompleksnih raziskav. V akademski sferi so vedno večji pritiski, saj so objave, čeprav tudi za lase privlečenih rezultatov, pogoj za napredovanje. Raziskovalec je neredko odvisen od financiranja raziskav od sponzorjev (zlasti farmacevtske industrije), ne pa od neodvisnih finančnih virov, kar lahko vpliva na verodostojnost rezultatov. V zadnjih letih se klasičnim raziskavam pridružujejo raziskave, ki uporabljajo umetno inteligenco. Analiza rezultatov, ki jo opravi umetna inteligenca, je neprimerno hitrejša in natančnejša, a ne vedno pravilnejša. Tudi uporabo umetne inteligence spremljajo pasti. Ni namreč vedno jasno, ali je besedilo napisal človek ali umetna inteligenca, kar odmika odgovornost za objavljene rezultate. Poleg tega se na internetnih zapisih pojavljajo tudi izmišljotine, ki postavljajo pod vprašaj verodostojnost poročanja o ugotovitvah raziskav. Znanost je gonilo razvoja medicine, mora pa biti vrednotenjsko nevtralna in temeljiti na preverjenih dejstvih.
Prispevek opozarja ne neenovita pota umetnosti 20. stoletja, brez enoznačne usmeritve, ki bi jo lahko imeli za pregledno zgodovinsko postopnost, ki bi ji »pristajal« pojem napredovanja. Predlaga ...raziskave umetniške prakse in historiografskega gradiva, ki bi ugotovile pogojnost in omejeno uporabnost pojma napredek ter hkrati pokazale njegovo ideološko učinkovanje na obeh področjih. Opozarja na spremembe temeljnih podmen umetnosti 20. st. ter modelov opazovanja in opisovanja umetniških dosežkov.
Udejanjanje načela trajnostnosti (trajnosti) na gospodarskem, družbenem in okoljskem polju pomeni trajno prilagajanje organizacije in (materialnega) delovanja družbe okolju. Trajnostno sonaravni ...razvoj oziroma (širše) napredek pomeni trajno (trajnostno) in hkratno izboljševanje materialne, socialne in okoljske kakovosti življenja. Geografija ima priložnost, da aktivno sodeluje pri udejanjanju sonaravnih vzorcev prostorske organizacije dejavnosti človeštva.
Geografske zasnove načrtovanja regionalnega napredka in posegov v geografsko okolje izhajajo iz predpostavk koncepta trajnega prilagajanja antropogenih sprememb v pokrajini svojstvenim zmogljivostim ...in omejitvam pokrajinotvornih sestavin. V pokrajinsko degradirani Zasavski regiji je izboljšanje kakovosti okolja (kurativni ukrepi) in regionalni gospodarski napredek v okviru nosilnih zmogljivosti okolja in prostora (preventivni ukrepi) temeljni razvojno-okoljsko zasnovan cilj razvojne strategije.
PDF
