Paradižnikov molj (Tuta absoluta) velja v svetu za enega najpomembnejših škodljivcev paradižnika, saj se hitro širi s sadikami in predvsem z embalažo. Škodljivec lahko napada vse nadzemske dele ...rastlin, njegove ličinke težko dosežejo kontaktni insekticidi, ima prilagodljiv razvojni krog ter širok spekter gostiteljev. Zaradi teh lastnosti strokovnjaki menijo, da ga je najustrezneje zatirati z naravnimi sovražniki, saj parazitoidi ali plenilci sami najdejo njihove gostitelje in se razvijajo skupaj z njimi. Številne raziskave kažejo, da je samostojna uporaba insekticidov premalo učinkovita, zato preučujejo različne kombinacije biotičnih pripravkov, biotičnih pripravkov in insekticidov, možnosti zaščite in sanacije zavarovanih prostorov, načrtnega spremljanja in masovnega lovljenja škodljivca. V Evropi v zadnjih letih intenzivno iščejo domorodne naravne sovražnike, ki bi se lahko dovolj hitro prilagodili novemu gostitelju, da bi jih bilo mogoče uporabiti v biotičnem varstvu proti paradižnikovemu molju. Enak cilj smo si zastavili tudi v Sloveniji, čeprav pri nas molj za zdaj še ne povzroča gospodarsko pomembnih poškodb na paradižniku.
V prispevku je opisan življenjski oz. razvojni krog parazitoidov listnih uši, saj so ti naravni sovražniki pomembni dejavniki zmanjševanja številčnosti populacij škodljivih listnih uši v naravnih in ...kmetijskih ekosistemih. Posebna značilnost listnih uši je njihov biotični potencial, saj imajo lahko nekatere vrste pravih listnih uši (Aphididae) v enem letu tudi več kot 50 rodov (spolnih in nespolnih oz. partenogenetskih). Listne uši so ravno zaradi svojih izjemnih razmnoževalnih sposobnosti gospodarsko zelo pomembni škodljivci gojenih in samoniklih rastlin, zato jih želimo zatreti na različne načine. Z biotičnim varstvom rastlin skušamo oblikovati naravno ravnovesje med škodljivci in njihovimi naravnimi sovražniki ter s tem preprečiti močnejšo prerazmnožitev škodljivcev. Parazitoidi so pri svojem delu zelo učinkoviti, saj v končni stopnji razvoja ličinke svojega gostitelja vedno ubijejo, poleg tega pa so večinoma izraziti polifagi in tako niso specializirani za posamezne vrste gostiteljev.
Vsi organizmi v ekosistemu so biokemično povezani. Semiokemikalije v receptorjih dražljajev vzbudijo vedenjske ali fiziološke odzive, kar privede do interakcije med dajalcem in prejemnikom ...dražljajev. Medvrstne semiokemikalije, ki jih imenujemo alelokemikalije, povezujejo organizme z različnih trofičnih nivojev in omogočajo naravnim sovražnikom najti gostitelje ali plen in jih prepoznati kot ustrezne. Tudi gostiteljske rastline v tem sistemu niso nevtralne in tako se lahko rastlinojedi ter njihovi naravni sovražniki odzovejo na njihove dražljaje. Številni parazitoidi se odzivajo na vonj rastlin in lahko ločijo med nepoškodovanimi rastlinami, napadenimi rastlinami in celo poškodovanimi rastlinami, na katerih škodljivec ni več prisoten. V prispevku predstavljamo semiokemikalije, ki so vključene v prehranjevalno verigo parazitoidov listnih uši.
Kostanjevo šiškarico, Dryocosmus kuriphilus (Hymenoptera: Cynipidae), štejemo med najpomembnejše škodljivce kostanja (Castanea sp. in Castanopsis sp.) na različnih območjih sveta. Ličinke te osice ...povzročjo nastanek šišk na vrhu poganjkov in na listnih žilah, kar močno poslabša zdravstveno stanje kostanja in zmanjša pridelek plodov. Kostanjeva šiškarica izvira s Kitajske, v Evropo in po svetu pa se je razširila z napadenim rastlinskim materialom. V Sloveniji se je prvič pojavila leta 2004 na Goriškem, v sosednji Italiji pa se je pojavila že tri leta prej in se je že razširila po skoraj celi državi. V nasadih kostanja v Italiji že povzroča veliko škodo. Za najbolj učinkovit ukrep zatiranja kostanjeve šiškarice velja vnos parazitoidnih osic, ki parazitirajo kostanjevo šiškarico in tako pomembno omejujejo škodo, nastalo zaradi tega škodljivca. Najbolj učinkovita je osica Torymus sinensis (Hymenoptera: Torymidae), ki izvira s Kitajske in so jo že uspešno vnesli v nasade kostanja na Japonskem. Znani so tudi drugi parazitoidi, ki pa so manj učinkoviti biotični agensi za zatiranje kostanjeve šiškarice. 15 vrst parazitoidov, ki so jih doslej našli v šiškah kostanjeve šiškarice, je prisotnih tudi v sosednji Italiji. V Sloveniji zaenkrat še nismo odkrili domorodnih vrst parazitoidov kostanjeve šiškarice, vendar raziskave potekajo, saj je velika nevarnost, da se bo škodljivec v prihodnjih letih razširi po vsej Sloveniji.
Sucking insects, which representatives are also aphids, can cause important economic damage on cultivated and wild-growing plants in vegetable ecosystems. Our research was based on the aim of ...biological control, which is to limit or to control the pests with the use of their natural enemies. From April to November 2006 living aphids and their mummies were sampled together with their host plants in four locations in Slovenia. The samples have been taken from vegetables, weeds, within-crops plants and from the plants in the field borders. The occurrence of 18 aphid species was confirmed - 14 of them were parasitised. In our research 365 parasitoid specimens (17 species from 8 genera - Aphidius, Binodoxys, Diaeretiella, Ephedrus, Lipolexis, Lysiphlebus, Monoctonus, and Praon - of the family Aphidiidae) were recorded and identified. The most abundant parasitoid species were Aphidius matricariae (32.2 %) and Lysiphlebus fabarum (29.3 %). Parasitoid L. fabarum had the widest range of hosts; it parasitised aphids on the plants from 7 different botanical families. Sex ratio in our research confirmed the known fact, that in natural ecosystems female parasitoids are more numerous than the male parasitoids; this ratio in our research was 71%: 29%.
Sesajoče žuželke, med katere spadajo tudi prave listne uši, lahko povzročajo pomembno gospodarsko škodo na gojenih in samoniklih rastlinah v vrtnarskih ekosistemih. V naši raziskavi smo se opirali na cilj biotičnega varstva rastlin, ki je z naravnimi sovražniki omejiti oziroma zatreti škodljivce. Od aprila do novembra 2006 smo na štirih lokacijah v Sloveniji vzorčili žive listne uši in ušje mumije na gostiteljskih rastlinah. Vzorce smo nabirali na vrtninah, plevelih, medsevkih in robnih posevkih. Ugotovili smo zastopanost 18 vrst pravih listnih uši, kar 14 vrst pa je bilo parazitiranih. V nabranih vzorcev smo identificirali 365 osebkov parazitoidov listnih uši, ki so pripadali 17 različnim vrstam iz 8 rodov (Aphidius, Binodoxys, Diaeretiella, Ephedrus, Lipolexis, Lysiphlebus, Monoctonus in Praon) družine Aphidiidae. Najbolj množično sta se pojavljali vrsti Aphidius matricariae (32,2 %) in Lysiphlebus fabarum (29,3 %). Vrsta L. fabarum je imela tudi najširši spekter gostiteljev in je parazitirala uši na rastlinskih vrstah iz 7 različnih botaničnih družin. Če številčno primerjamo zastopanost spolov, lahko potrdimo znano dejstvo, da je število samic v naravi večje od števila samcev; v naši raziskavi je bilo omenjeno razmerje 71%: 29%.
In 2008, massive population of parasitoid Encarsia formosa was found for the first time in the greenhouses on the Laboratory Field of Biotechnical Faculty in Ljubljana (Slovenia). This species is ...known for a long time as effective natural enemy of the greenhouse whitefly, Trialeurodes vaporariorum, and other whiteflies in different parts of the world. 1306 wasps from genus Encarsia were found in nymphs of greenhouse whitefly. The most numerous was E. formosa (934 individuals), following by 367 individuals of E. tricolor, 4 males of E. inaron and a male of E. longicornis. Greenhouse whitefly parasitoid was determined on 14 host plants in the greenhouse and E. tricolor on 11 host plants in the greenhouse and on one host plant in the field. E. inaron and E. longicornis appeared only on one host plant in a greenhouse. For the time being the use of wasp E. formosa is not yet permitted in controlling greenhouse whitefly in Slovenia, but there is possibility to include it in the programs of biological control of pests on ornamentals and vegetable plants in the greenhouses. Consequently, the use of chemical insecticides will be reduced.
V rastlinjakih na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani smo v letu 2008 prvič našli številčnejšo populacijo parazitoida Encarsia formosa, ki je v svetu dobro znan naravni sovražnik rastlinjakovega ščitkarja, Trialeurodes vaporariorum, in nekaterih drugih vrst ščitkarjev. V ličinkah rastlinjakovega ščitkarja smo našli 1306 osic iz rodu Encarsia. Najbolj številčni so bili osebki vrste E. formosa (934 osebkov), našli pa smo še 367 osebkov vrste E. tricolor, 4 samce vrste E. inaron in enega samca vrste E. longicornis. Predstavnike vrste E. formosa smo našli na 14 gostiteljskih rastlinah v rastlinjakih, vrsto E. tricolor pa na 11 vrstah gostiteljskih rastlin v rastlinjakih in na eni rastlinski vrsti na prostem, medtem ko sta se vrsti E. inaron in E. longicornis pojavili le na eni rastlinski vrsti v rastlinjaku. V Sloveniji uporaba osice E. formosa za zatiranje rastlinjakovega ščitkarja še ni razširjena, vendar bi jo lahko vključili v programe biotičnega varstva okrasnih rastlin in vrtnin v zavarovanih prostorih in tako zmanjšali uporabo insekticidov.
PDF
