Avtorica predstavlja, potrjuje, popravlja in dopolnjuje opazovanja Aleksandra Belića o oblikovno- in pomenskorazlikovalnih samostalniških priponah v prizrensko-timoških govorih v delu Dialekti ...vzhodne in južne Srbije (1905). Mnogi od njih ohranjajo staro stanje srbskega jezika. Pozornost je usmerjena na način semantične in tvorbene interpretacije samostalniških izpeljank v raziskavah, ki so nastale po Belićevi, in sicer v skladu z najnovejšimi zahtevami rabe semantično-tvorbene analize.
V prispevku so predstavljena najpomembnejša vprašanja, povezana z nastajajočim projektom računalniškega korpusa narečnih besedil in posnetkov z območja Spisza na Poljskem. Glavni cilji ...predstavljenega projekta so: popis govorjenega jezika Spisza, raziskave sodobne jezikovne situacije na tem področju, oblikovanje računalniškega korpusa narečnih besedil in posnetkov ter vzpostavitev dostopa do podatkovne zbirke v obliki spletišča. Avtorica obravnava splošna izhodišča projekta, način pridobivanja gradiva na terenu, vprašanja, povezana s transkribiranjem besedil, in uporabo računalniških orodij.
V prispevku so predstavljena narečna poimenovanja za divje žene z nazaj zasukanimi stopali. Čeprav je folklorno izročilo o teh bajčnih bitjih znano le na nekaterih delih severozahodnega slovenskega ...jezikovnega prostora (Trenta, Breginjski kot, Livško, Benečija), je bilo na podlagi arhivskih virov, objav in novejših terenskih zapisov evidentiranih kar 20 slovenskih poimenovanj; večina se jih med seboj razlikuje le fonetično, manjšina pa tudi po besedotvornih podstavah.
Potreba po večji prisotnosti narečnih vsebin na spletu in njihovi interaktivni multimedijski predstavitvi, predvsem strokovno zasnovanih dialektoloških virov in orodij, je spodbudila ...interdisciplinarno sodelovanje različnih fakultet Univerze v Ljubljani, zlasti Filozofske fakultete (FF) in Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI), ki je v letih 2017 in 2018 obrodilo sadove v obliki treh prostodostopnih in odprtokodnih spletnih aplikacij o slovenskih narečjih – to so Slovenski narečni atlas (SNA, 2017), Interaktivna karta slovenskih narečnih besedil (IKNB, 2018) in Slovar starega orodja v govoru Loškega Potoka (SSOLP, 2018). Članek v prvem delu prinaša splošen pregled slovenskih spletnih dialektoloških virov in orodij, v drugem delu pa podrobnejšo predstavitev funkcionalnosti navedenih treh aplikacij, ki so uporabnikom trenutno na voljo. V diskusijskem delu pregleda je izpostavljen del okoliščin nastanka obravnavanih aplikacij in z nastankom povezanih omejitev, nakazane pa so tudi možne rešitve, ki bi jih veljalo preudariti za zagotovitev njihovega dolgoročnega razvoja.
Slovenska narečna poimenovanja za žlico, nož in vilice Gostenčnik, Januška; Horvat, Mojca Kumin
Slovenski jezik (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center),
03/2023, Letnik:
13, Številka:
13
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku so osvetljena narečna poimenovanja za jedilni pribor, ki se uporablja pri uživanju ali pripravljanju jedi – žlica, nož in vilice. Ker obravnavani narečni leksemi poimenujejo tri ...predmetnosti s podobnimi, a vendar različnimi kulturološkimi oz. etnografskimi ozadji, smo si pri pregledu izvora leksemov zastavili vprašanje njihove povezanosti z izvorom denotatov samih. Stanje v slovenskih narečjih smo osvetlili in osmislili še s splošnoslovanskim knjižnojezikovnim gradivom. V ospredju je jezikoslovna analiza, in sicer geolingvistična, besedotvorno-etimološka ter pomensko-motivacijska. Etnološki okvir služi zlasti za predstavitev razlogov za (ne)prevzetost leksemov. Izkaže se, da so poimenovanja za žlico in nož neraznovrstna z vidika prevzetosti, saj sta denotata na slovenskem jezikovnem območju v uporabi že razmeroma dolgo. Vilice so bile uveljavljene v širšo uporabo kot del jedilnega pribora relativno pozno, zato je najpogostejše poimenovanje zanje besedotvorni deminutiv, na stiku z neslovanskim prostorom pa se opaža visoka stopnja prevzetosti leksemov. Poimenovanje za nož izkazuje besedotvorno raznovrstnost zaradi različnih namembnosti v preteklosti. eksemi nožič, vilice oz. edninsko vilica in razsoška oz. množinsko razsoške so doživele besedotvorno spremembo, saj ohranjajo strukturalne pripone, le-te pa niso (več) nosilke besedotvornega pomena, so torej tavtološke izpeljanke. Leksema nož in pošada pričata o pomenski oz. semantični spremembi, pri obeh je prišlo do ožanja pomena, in sicer v smeri nadpomenka → podpomenka.
Namen prispevka je skozi predstavitev nekaterih vidikov kategorije spola ponazoriti obstoj te kategorije v narečju. Pri tem se osredotoča na prikaz razmerij med slovničnim in naravnim spolom z opisom ...obstoječih simetrij in asimetrij med jezikovnimi strukturami in spolom v narečnih jezikovnih različkih.
Govor vasi Topole Mateja Jemec Tomazin
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
07/2015, Letnik:
16, Številka:
1
Journal Article
Odprti dostop
V prispevku je predstavljen govor vasi Topole, ki leži ob cesti Mengeš–Brnik. V njem se odražajo glasoslovne in oblikoslovne značilnosti tipičnega gorenjskega narečja. Po Ramovševi klasifikaciji ...spada topolska govorica v osrednji gorenjski govor, ki se govori v trikotniku Ljubljana–Kamnik–Kranj. Poleg glasovnega opisa so v razpravi predstavljeni tudi lokalno zelo razširjeni frazemi, temu pa sledi še topolsko-knjižnoslovenski slovarček.
V slovenskih narečjih so maskulinizacije in feminizacije nevter znane v različnem obsegu. V literaturi sta pojava bolje obdelana za ednino, v tem príspevku pa želimo predstaviti pojav oziroma ostanke ...tega pojava v ledinskih imenih, ko se v množini izenačijo oblike za vse tri spole, in ga poskušamo prostorsko zamejiti. Novo gradivo iz bovškega govora obsoškega narečja in izpisi obstoječega pojav namreč v marsičem pojasnijo.
Leta 2010 se je pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu oblikovala iniciativa Slovenščina v družini, ki tematizira pomembnost žive rabe slovenščine v družinskem okolju. Slovenščina v družini je temelj ...za ohranitev in razvoj etničnih manjšin v slovenskem zamejstvu in po svetu. Iniciativa skuša z raznimi pobudami v družinah ozavestiti slovenščino kot bogastvo, ki naj ga starši in stari starši posredujejo otrokom v živi obliki v družinskem in ožjem ter širšem domačem okolju.
Prispevek predstavlja dosedanje besedotvorne raziskave slovenskih narečij, pri katerih so bile uporabljene geolingvistične metode in tehnike, in sicer tako v dveh jezikovnih atlasih – Slovenskem in ...Slovanskem lingvističnem atlasu – kakor tudi v drugih samostojnih narečjeslovnih raziskavah. V zadnjem sklopu je predstavljeno povzemalno kartiranje slovenskih narečnih besedotvornih pojavov, in sicer na primeru tematsko zamejenega gradiva.
PDF
