The scientific monograph ('A Written Record of Live Storytelling') brings the basic theory and methodological procedures for field documentation, transcription and research of narrative folklore. It ...addresses threeContext, Texture and Transcoding of Stories Told Live by Tina Kravanja from Bavšica” brings the basic theory and methodological procedures for field documentation, transcription and research of narrative folklore. It addresses three levels of a folklore event – context, texture, and text – in the narration of folklore stories. Each level, especially context, is further enhanced with the theoretical findings derived from the author's own field work, e.g. defining storytelling meeting as alternation of stories, told in more artistic expression, and of linking texts told in an everyday. Linking texts are important cohesive ties of storytelling event as whole. The book also deals with defining of six roles of the participants who influence the course of storytelling event, etc. The monograph also attempts to solve the problem of putting down oral stories onto paper. To preserve as much information as possible, it proposes transcription as well as transcoding with the help of accurate phonetic transcription, concurrent notes on the texture, and a description of the context. The methods are explained with the phonetic transcription of 22 stories told by Tina Kravanja from Bavšica during a single field visit.
Ker pivški govor delovanja sekundarne palatalizacije velarov ne pozna, je glagol jygajo se 'guncajo se' (Petelinje) s svojimi slovenskimi fonetičnimi ekvivalenti iz slovenskega gúgati se razložen z ...disimilacijo g : g --> ø : g in nastopom protetičnega j-.
V prispevku je prikazan nastanek nepričakovanega odraza praslovanskega jata v rezijanskem narečju slovenščine s primerjalnozgodovinskega jezikoslovnega vidika. Nepričakovani odraz jata v rezijanščini ...je po predstavljeni tezi nastal iz dveh različnih fonemskih različic le-tega. Pojav kaže na sledi dveh arhaičnih slovanskih glasovnih značilnosti v slovenščini, in sicer položaja mehčanja soglasnikov pred sprednjimi samoglasniki ter težnje odvisnosti samoglasniške kakovosti od sloglasniškega okolja.
Frazemi kot enote v govorčevem spominskem slovarju imajo z zemljepisnega gledišča enako kot leksemi, v narečjih svoja področja, na katerih živijo v enakih ali različnih pomenih in morfosintaktičnih ...zgradbah. V prispevku želimo to prikazati na desetih lingvističnih kartah s komentarji; in sicer na primeru izbranih frazemov s sestavino roka, ki so bili zapisani v 32 slovenskih krajih (dva sta zamejska) z različnih narečnih območij. Izvedena je tudi primerjava glede na obstoj frazemov v dveh zvrsteh slovenskega jezika ter v drugih (zlasti slovanskih in stičnih) jezikih (in narečjih).
V prispevku sta obravnavana končniški in mešani naglasni tip samostalnikov a-jevske sklanjatve v nadiškem narečju slovenščine s slovanskega (zgodovinsko)primerjalnega jezikoslovnega vidika. ...Pojavljanje dveh podtipov končniškega naglasnega tipa kaže na ohranjanje slovanskega naglasnega arhaizma v slovenščini, in sicer razlikovanja med odrazom praslovanskega naglasnega tipa b in praslovanskega naglasnega tipa c pri samostalnkih s praslovanskim kratkim samoglasnikom v edinem zlogu osnove.
Članek prestavlja oblikoslovne in naglasne značilnosti glagola krajevnega govora Ložnice pri Žalcu (Slovenski lingvistični atlas, točka št. 324), ki spada v srednjesavinjsko narečje štajerske narečne ...skupine. Glagol sem obdelala po metodologiji, ki temelji na sodobni obravnavi oblikoslovja in oblikoglasja slovenskega knjižnega jezika. Tipologija glagolskih oblik je prikaza s tabelami spregatev glede na naglasni tip.
PDF
