Telemedicina je hitro razvijajoče se področje, ki na učinkovit način zagotavlja zdravstvene storitve. Ker se pri telemedicini, tako kot v vsakdanji običajni klinični praksi, rokuje z občutljivimi ...osebnimi podatki, se je treba zavedati nevarnosti spletnega kriminala ter spoznati načine za zaščito pred takimi napadi. Področje varovanja osebnih podatkov je slovenski in evropski pravni prostor dobro opredelil, obstajajo pa odprta še nekatera nerazrešena vprašanja na področju telemedicine. Telemedicinske storitve delimo na sinhrone (v realnem času, npr. videokonference) in asinhrone (z zaostankom v komunikaciji, npr. spletna pošta) ter na spremljanje parametrov zdravja na daljavo (spremljanje arterijskega tlaka, krvnega sladkorja ipd.). Vsako od teh področij ima svoje varnostne značilnosti in posebnosti. Varovanje osebnih podatkov je pri telemedicinskih storitvah potrebno zagotoviti na sistemski in individualni ravni. Vsak zaposleni v zdravstvu, ki izvaja storitve na področju telemedicine, mora pri svojem delu skrbeti za varnost podatkov. Posebej pomembno se je redno izobraževati na temo informacijske varnosti. Tudi v Sloveniji se izvaja že sorazmerno veliko telemedicinskih projektov, med katerimi jih je nekaj tudi prešlo v redno uporabo. Eden najobsežnejših zdravstvenih projektov pri nas je projekt eZdravje, ki med drugim vključuje tudi nekatere telemedicinske storitve (TeleKap, Teleradiologija, ePosvet).
Koncept varstva pred škodljivim delovanjem voda se sistemsko nanaša na odnos med poplavno nevarnostjo, poplavno ranljivostjo in poplavno ogroženostjo. Doslej je bila pozornost usmerjena predvsem na ...postopke in vsebine, povezane s poplavno nevarnostjo. Pri raziskovalnem delu s partnerji pa obravnavamo tudi poplavno ranljivost in ogroženost, kar omogoča začetek procesov za sistemsko zmanjšanje slednje. V prispevku bo predstavljen osnovni teoretični pristop, ki opredeljuje poplavno ranljivost, in iz tega izhajajočo poplavno ogroženost, oboje v povezavi s poplavno nevarnostjo. Pri tem je ključnega pomena denarno vrednotenje poplavne ogroženosti oziroma pričakovane poplavne škode. Podajamo tudi ugotovitev, da v evidencah, ki so na voljo v Sloveniji, manjka podatek o koti pritličja objekta. V članku bo predstavljen nov koncept opredeljevanja poplavne ogroženosti glede na različne namene: interventno ukrepanje, izbor ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti, razvoj individualnih zaščitnih ukrepov idr. Vsi navedeni ukrepi imajo tudi prostorsko dimenzijo, ki jo upoštevamo kot merilo pri umeščanju v prostor. Tako bo posebej poudarjen vidik prostorskega umeščanja obravnave poplavne ogroženosti in njenega zmanjševanja, ki bi moral biti vključen tudi v dokumente, s katerimi se opredeljuje prostorski razvoj nekega območja ; The conceptual framework of flood management addresses the relationship among flood hazard, flood vulnerability and flood risk. Most of the active efforts in the Republic of Slovenia were focused towards flood hazard mapping. In this research, the issue of flood vulnerability and flood hazard is addressed in order to systematically reduce flood hazards. In this article, an advanced theoretical approach is presented, which defines flood vulnerability and (in connection to flood risk) provides information on flood hazards. Based upon this, it is possible to define flood hazards in monetary terms. This approach is setting forward special information that is missing from existing public registries, i.e. benchmark data. The article also presents a new concept of flood hazard definition, which is based upon different uses of flood hazard information: rescue and relief measures, optimization and selection of flood hazard mitigation measures, development of individual flood proofing measures, and other. All the listed measures have their spatial dimension, which is also a subject of positioning into space. In this framework, an information of spatial positioning of existing flood hazard and mitigation measures aiming at the reduction of flood hazard is challenged, especially from the point of view of development of documents that define development of specific area.
Mathematical modelling is a common approach when assessing debris-flow hazards. In this study on the mathematical modelling of debris flows, we applied the widely used Flo2D model. The high accuracy ...of the input parameters is essential for obtaining acceptable results. The numerimi grid in the area of the debrisflow movement is generated from topographic data. The aim of our research was to assess the usefulness of public data for debrisflow-modelling and to compare this data to the LiDAR-derived data. In Slovenia, DEM 5 and DEM 12.5 are publicly available data. However, the morphological accuracy of these dataseis is questionable because of their development methods and their low morphologic resolution. A better solution is LiDAR-derived data with higher resolutions and a multiple options for further improvements with different methods and algorithms. The results with LiDAR data are more accurate-, the torrential channel is better expressed. One downside of LiDAR data is its high price, which prevents wider usage of more precise data. Another downside is the much longer computational times of the model. More precise data means a more agitated surface of the computational grid, which results in shorter computational steps to ensure numerical stability. Methods for LiDAR-derived DEMs improvements are proposed in this study. With modified data, computational times are much shorter and results are even more precise than with non-modified DEMs.
Odlagališča odpadkov so v Sloveniji množičen pojav. Šele v zadnjih letih se jim posveča večja pozornost. Kmalu je postalo jasno, da je dobra evidenca kataster odlagališč podlaga za programe sanacij ...odlagališč. Sanacije brez ustrezne dokumentacije so pomanjklive, saj se dogaja, da nekatera odlagališča preprosto zginejo, se zasujejo brez vednosti kaj smo zasuli ali s časom o zasuti lokaciji obstajajo le še nasprotujoč si ustna izročila. V taki situaciji je tehnologija GIS več kot dobrodošla za upravljanje s podatki o odlagališčih. Vsekakor je podatkovni sloj odlagališč odpadkov potreben GIS-u za upravljanje s prostorom. Dobro razvita računalniška atributivna baza in grafični prikazi na merilih 1:5000 ali 1:10000 so povsem primerna podlaga za razvoj tega sloja. Na vodovarstvenem območju smo z PC ARC/INFO izdelali testni GIS. Za potrebe MVOUP Republike Slovenije pa se je izdelala aplikacija za povpraševanje po podatkih v GeoSQL. Nadaljna poteza je ekspertni sistem za postopek prioritetizacije nevarnosti odlagališč za okolje na osnovi računalniške baze podatkov v GIS.
PDF
