Pravopisne kategorije ePravopisa 2020 so opisi vsebinsko zakljucenih problemskih sklopov, ki uporabnikom omogocajo vpogled v proces prenove pravopisnih pravil in pravopisnega slovarja. Medtem ko v ...slovarju (ePravopis) najdemo slovarske sestavke s konkretnimi podatki o zapisu, izgovoru, besedilni rabi ter oblikoslovnem vedenju in besedotvornih možnostih besede, pa je uporabnik s podatkom o pravopisni kategoriji obvescen tudi o tem, v kateri problemski okvir slovenskega pravopisa oziroma pravil se izbrana iztocnica uvrsca, katere besede se sodijo v ta okvir in kako se problem resuje v pravopisnih pravilih. V Pravopisne kategorije ePravopisa 2020 je dodanih sedemnajst novih problemskih sklopov, in sicer: Domisljijska in mitoloska zemljepisna imena, Glasbene zvrsti, Imena krajev, Imena objektov in stavb, Imena vladarskih in plemiskih rodbin, Imena voda, Imena vzpetin in gorovij, Imena zgodovinskih osebnosti, Izkraticne besede, Nadomestna imena in poimenovanja za skupine prebivalcev, Nagrajenci in nagrajenke, Poimenovanja bolezni, iger, jedi, Poimenovanja prireditev, Poimenovanja zgodovinskih dogodkov, Prevzeta obcna poimenovanja, Pripadniki in pripadnice in Tvorjenke iz kratic.
V članku je predstavljena analiza sinonimije v 14 terminoloških slovarjih, ki so nastali v Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Analiza potrjuje, da sinonimija v ...terminologiji ni redka, saj je kar petina terminov (v povprečju 21,4 %) v analiziranih terminoloških slovarjih preusmerjena na prednostni termin. Pri tem je treba poudariti, da je število terminov za posamezen pojem smiselno omejiti, če naj bi bila sinonimija z vidika zagotavljanja učinkovitega sporazumevanja še funkcionalna. Rezultat analize je tipologija, ki naj bi prispevala k določeni stopnji predvidljivosti sinonimnih razmerij v terminologiji, kar bi lahko vplivalo na bolj premišljeno tvorjenje sinonimov oz. bolj usmerjeno uslovarjanje sinonimov.
Prispevek obravnava drugotne ženske dvojinske glagolske oblike, ki so prehajale iz govorjene rabe v starejši knjižni jezik že od 16. stoletja dalje, z upadom v 17. in 18. in ponovnim porastom v 19. ...stoletju, ko so bile izkazane v besedilih in spet normirane v slovnicah do njihovega opusta na začetku 20. stoletja. Pregled po strokovni literaturi, slovnicah, izbranih besedilih in (zgodovinskih) korpusih podaja rabo in normativnost ter razlage te starejše knjižnojezikovne inovacije.