Koncept ireverzibilne elektroporacije kot samostojne ablacijske metode je bil prvič predstavljen pred petnajstimi leti. Ireverzibilna elektroporacija predstavlja alternativo uveljavljenim termičnim ...ablacijskim metodam, saj mehanizem uničevanja celic ni pogojen z dvigom temperature. Zaradi ne-termičnega načina delovanja se zaenkrat uporablja predvsem v primerih, kjer uporaba termične ablacije ni mogoča zaradi nevarnosti poškodovanja bližnjih občutljivih anatomskih struktur ali kjer je učinkovitost ablacije zmanjšana zaradi odvajanja toplote (t. i. heat sink učinek). Trenutno se ireverzibilna elektroporacija v medicini uporablja predvsem za odstranjevanje globlje ležečih tumorjev, na primer v jetrih, prostati in ledvicah. V zadnjih letih je veliko zanimanja vzbudila tudi uporaba v srcu, in sicer za zdravljenje različnih motenj srčnega ritma. Ker je ablacija z ireverzibilno elektroporacijo relativno nova tehnologija, še vedno ni vzpostavljenih standardnih protokolov zdravljenja in postopkov načrtovanja zdravljenja. Numerične metode so nepogrešljivo orodje pri preučevanju fenomena elektroporacije in pri pripravi bolnikom prilagojenih načrtov zdravljenja. Prispevek obsega kratek pregled dosedanje uporabe ireverzibilne elektroporacije v kliničnem okolju, povzema prednosti in osvetljuje glavne izzive pri vpeljavi te obetavne ablacijske metode v klinično prakso.
To detect temporal and spatial variability of drought is one of the most challenging issues of drought monitoring in the specific country or region due to the fact that there is no standard ...definition of severity and duration of different types of drought. Crop water deficit (CWD) simulated by crop water balance model IRRFIB supplemented with some in-situ soil water measurements by Time-Domain Reflectometry (TDR) measurement technique are proposed as tools for local agricultural drought monitoring in this study. Moving to regional drought monitoring the main constraint represents data availability of different sources. Available global data sets are of assistance for preparing regional drought monitoring products. In the study two specific products designed for regional scale are described: preliminary maps of the SPI (Standardized Precipitation Index) and products generated by implementation of numerical weather prediction model. It seems to be a lot of potential in both products for a first overview of key meteorological parameters in the region. The development of drought in the year 2009 was under examination and also yearly results for different periods after 1971. Dry periods in the year 2009 heavily impacted cereals in Slovenia. Maize yield showed best agreement with crop water deficit (r = 0.65) and SPI on the time scale of six months for September (r = 0.61). SPI was not suitable for describing agricultural drought in the periods with higher evapotranspiration rate. For more agricultural oriented drought monitoring more indices should be included into the consideration.
Eden izmed večjih izzivov na področju monitoringa suše v določeni državi ali regiji je določanje časovne in prostorske variabilnosti suše, saj ne obstaja splošna definicija, ki bi določala intenzivnost in trajanje različnih tipov suše. V študiji predlagamo primanjkljaj vode pri rastlinah (CWD), simuliran z vodnobilančnim modelom IRRFIB in podprt z in-situ meritvami vode v tleh s TDR tehnologijo, kot primerno orodje za lokalno določanje kmetijske suše. Na širšem, regionalnem nivoju pa se pojavi ovira pri dostopnosti podatkov, zato si pri pripravi regionalnih produktov lahko pomagamo z globalnimi nizi. Opisujemo dve možnosti, primerni za regionalno skalo: preliminarne karte standardiziranega padavinskega indeksa (SPI) in produkte, ki jih generiramo z implementacijo numeričnega modela za napovedovanje vremena. Pri obeh se kaže velik potencial za prvi, splošni pregled nad stanjem glavnih meteoroloških parametrov v regiji. Za primer smo vzeli razvoj suše leta 2009 ter letne rezultate za različna obdobja po letu 1971. Leta 2009 so sušna obdobja hudo prizadela poljščine v Sloveniji. Pridelek koruze kaže najboljšo povezanost s primanjkljajem vode CWD (r = 0,65) in z indeksom SPI na šestmesečni časovni skali za september (r = 0,61). Indeks SPI se ni izkazal za primernega pri obravnavi obdobij z višjo stopnjo potencialne evapotranspiracije. Opozarjamo še na dejstvo, da bi bilo potrebno za bolj kmetijsko usmerjen monitoring suše vključiti več različnih indeksov.
PDF
