Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Reformo lokalne samouprave v Sloveniji sestavlja pet sestavin: funkcionalno, ozemeljsko, organizacijsko, . nancno-materialno in pravno. Prispevek je namenjen analizi ozemeljske sestavine. ...Teritorialna komponenta vkljucuje ustanovitev novih obcin, ki so nadomestile nekdanje komune. Leta 1994 je bilo ustanovljenih 147 novih obcin, namesto nekdanjih 62 komun, leta 1998 je bilo dodatno ustanovljenih 45 obcin in leta 2002 še ena. Sedaj je v Sloveniji 193 občin, vendar vse ne izpolnjujejo zakonskih pogojev (5000 prebivalcev).
Članek je povzetek Poročila o stanju okolja za Mestno občino Koper in obravnava stanje posameznih pokrajinotvornih sestavin, kot so površinske vode, morje, zrak in prst; predstavi pa tudi ...problematiko ravnanja z odpadki in z zavarovanimi območji narave.
V prispevku je predstavljena zveza med kakovostjo in uporabnostjo podatkov o mestnih zelenih površinah na primeru Mestne občine Ljubljana. Izhodišče za razpravo je teza, da nekritično zbiranje ...podatkov ovira učinkovitost urejanja zelenih površin. V raziskavi so zajeti podatki iz različnih domačih in tujih virov, na podlagi katerih se pokaže, da obstajajo precejšnje razlike med posameznimi zbirkami podatkov o zelenih površinah v Ljubljani. Namesto univerzalnih podatkov, na primer o količini vseh mestnih zelenih površin, se kažejo razlike, ki izhajajo iz namena in načina zbiranja ter vsakokratne interpretacije pojmov in pojavov. Kot je razvidno iz analize, je uporabnost takih specifičnih podatkovnih zbirk zelo omejena, podatki v njih so lahko zavajajoči, kar lahko posredno negativno vpliva na urejanje zelenih površin. V razpravi na koncu je izpostavljeno, da je vir težav z upravljanjem, varstvom in razvojem zelenih površin pomanjkanje enotnih, splošno veljavnih izhodišč, kot so opredelitve pojmov in pojavov ter dogovorov o ciljih urejanja zelenih površin ; This article highlights the quality and usefulness of data on urban green areas in the Municipality of Ljubljana case study. The starting point of the discussion is the thesis that uncritical data collection hampers the effectiveness of managing green spaces. The survey includes data from various Slovenian and foreign sources and shows that there are significant differences between different Ljubljana green area databases. It reveals differences arising from the purposes and methods of data collection and respective concepts and phenomena interpretation, rather than universal data, such as the quantity of urban green spaces. The case study shows that such specific databases have very limited usefulness and that their information may be misleading. Furthermore, they can be indirectly harmful for the managing of green spaces. The discussion at the end of this paper shows that the source of the problems with the management, protection and development of green areas is a lack of uniform, generally applicable starting points, such as definition of the concepts and phenomena and agreements on the managing aims of green spaces.
Blaginja je kompleksen, večrazsežen pojem, ki ga opredelimo kot stanje sreče, zdravja in prosperitete. Na splošno se blaginja med območji države precej razlikuje. Večje regionalne razlike v blaginji ...zavirajo družbeni razvoj in lahko povzročajo ekonomske, socialne,urbanistične, okoljske in politične probleme. Poznavanje regionalnih razlik v blaginji je bistvenega pomena za učinkovito načrtovanje in izvajanje regionalnih in prostorskih politik, s pomočjo katerihželimo doseči skladnejši regionalni razvoj, ki se kaže v zmanjševanju razlik v gospodarski razvitosti in v blaginji. Prispevek obravnava merjenje geografskih razlik v blaginji v Sloveniji s pomočjo sestavljenih kazalcev, temelječih na t.i. glavnih komponentah. Kot osnovne enote so izbrane občine, ker predstavljajo edino raven regionalne uprave v Sloveniji. Občina je tista raven delovanja države, ki je ljudem najbližja in ki zagotavlja javne storitve na lokalni ravni. Blaginja je opredeljena z 49 številčnimi socialnimi, ekonomskimi, demografskimi in okoljskimi kazalci. Kazalci so bili izbrani na osnovi vsebinske ustreznosti za blaginjo in razpoložljivosti podatkov na ravni občin. Veljavnost merjenja blaginje s pomočjo sestavljenih kazalcev jebila preverjena z uporabo dodatnih metod multivariatne analize. To omogoča tudi poglobitev vsebinske razlage in uporabljivost rezultatov. Vsi pristopi jasno kažejo znatne razlike v ravni blaginje med občinami, pri čemer je blaginja v zahodnem delu Slovenije v glavnem višja, v vzhodnem pa nižja. Analiza razvrščanja v skupine je dodatno odkrila dvojno naravo blaginje v skupini visoke blaginje. Na eni strani sestavlja skupino občin visoke blaginje podskupina gospodarsko in socialno visoko razvitih urbanih središč. Na drugi strani pa se oblikuje podskupina občin, za katero soznačilni ugodni življenjski in okoljski pogoji, ob tem pa nekoliko zaostaja za ravnijo gospodarske in družbene razvitosti prve podskupine občin.
Mestna občina (MO) Koper je ena od študij primera v evropskem raziskovalnem projektu PLUREL1. Namen projekta je razviti nove strategije in orodja za načrtovanje ter napovedovanje prihodnjih rab ...prostora. Za MO Koper so bili ≫preigrani≪ trije scenariji mogočeprihodnje rabe zemljišč, ki so bili na podlagi številnih kazalcev in trendov prostorsko opredeljeni z modelom MOLAND2. Model temelji na prostorski dinamiki, glavna spremenljivka v njem pa je raba zemljišč. Na podlagi različnih scenarijev se z modelom projicirajo spremembe rabe zemljišč v prihodnosti glede na vrsto rabe in sprememba se prostorsko opredeli. : The Municipality of Koper is one of the case studies in the European research project PLUREL. The project isaimed at developing new strategies and tools for future land use planning and prediction. Some scenarios for possible future land use have been prepared and spatially defined, based upon different indicators and trends, using the MOLAND model. The model is basedon spatial dynamics, a key variable being the land use and the state of each cell is its land use class (e.g. residential, industrial, commercial, forest, agricultural land etc.). Based on the developed storylines of the scenarios, the model simulates changes in future land use and spatially defines the changes.
Cestni promet povzroča emisije izpušnih plinov in delcev, ki nastanejo kot posledica izgorevanja goriv v motorjih z notranjim izgorevanjem pogonskih goriv in nekaterih drugih procesov. Zrak ob cestah ...je zato obremenjen z onesnaževali kot so dušikovi oksidi, ogljikov monoksid, lahko hlapni ogljikovodiki, delci in še nekateri drugi. Spremljanje stanja kakovosti ozračja ob cestah je z vidika proučevanja vplivov prometa na kakovost zraka ključno pri ocenjevanju okoljskih vplivov prometne dejavnosti. Prispevek govori o uporabi difuzivnih vzorčevalnikov pri merjenju onesnaženosti ozračja z dušikovim dioksidom ob večjih in manjših cestah na območju Mestne občine Ljubljana (MOL).
Spremenjena zakonodaja s področja prostorskega načrtovanja v letu 2002 (Zakon o urejanju prostora – ZureP) je od kmetijskega in od vseh ostalih sektorjev v prostoru zahtevala smernice oziroma ...strokovne podlage za nadaljnje sektorsko usklajevanje v postopku priprave občinskega prostorskega načrta. V sklopu priprave prostorskega načrta za Mestno občino Koper so bile tako pripravljene strokovne podlage za kmetijstvo, temu pa je sledila še strategija razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti. V prispevku je predstavljen postopek priprave, ki smo ga pri tem uporabili.
Selitve oz. mobilnost gospodinjstev ima pozitivne učinke na makro ravni, saj je povezana z optimalno porazdelitvijo gospodinjstev znotraj sklada stanovanj in pomeni iskanje ravnovesja med ponudbo in ...povpraševanjem. V tem članku predstavljava stanovanjske strategije prebivalcev Ljubljane s posebnim poudarkom na ekonomskem statusu in finančnih zmožnostih selivcev. Na ta način poskušava ugotoviti, kako uspešno deluje stanovanjski trg v Ljubljani. Analizirava tudi (pretekle in prihodnje) finančne strategije selivcev ter na podlagi teh identificirava njihove potrebe ter v sklepu predlagava možne ukrepe za pomoč pri stanovanjski mobilnosti in izboljševanju stanovanjskih razmer Ljubljančanov. Vir podatkov je Stanovanjska anketa 2005.
Nemške občine se razlikujejo med seboj po svoji upravi v smislu samouprave, ki je za-gotovljena z ustavo. Neposredna posledica je vedno več omejitev pri prenosu odgovor-nosti, na področju financ in ...pri evropskem upravljanju.
PDF
