Kinodvorano Šiška so odprli 8. decembra 1962. Nova kinodvorana poleg poslopja Občinskega ljudskega odbora je imela 824 sedežev. Trije novi kinoprojektorji znamke Iskra so imeli vgrajene Ksenoi ...žarnice, ojačevalce in magnetofone.Dvorana je slovela po ogromnem platnu širine 14’5 metra. Na dan odprtja so predvajali sovjetski film Ivanova mladost ter ameriški barvni film Maščevanje Vikingov.Kino Šiška je prenehal delovati novembra leta 2001. Od leta 2009 tu deluje Center urbane kulture Šiška. Vir: – Ciglič, M.: Jutri otvoritev nove kinematografske dvorane “Šiška”. V: Ljubljanski dnevnik, let. 12, št. 331, 7. 12. 1961, str. 9.– Žun, K.: Kino zemljevid : zemljevid ljubljanskih kinoprizorišč (1896-2014). Ljubljana : Javni zavod Kinodvor, 2014, str. 60-61.
Predsednik Mestnega sveta Ljubljane oziroma ljubljanski župan od januarja 1960 do junija 1961. Doprsni portret. Arhiv navaja leto 2005 kot letnico smrti.
Verjetno gre za skupinski portret občinskih odbornikov občine Tolsti vrh (?). V prvi vrsti na sredi namreč sedita Dominik Kotnik – Županc in Franc Kogelnik,p. d. Klančnik iz Podklanca, oba znana kot ...odbornika tolstovrške občine.
Publikacija Mestnega komiteja za volitve v občinski svet, ki je bila namenjena volilcem, obsega 31 strani. Tu je le platnica knjižice, ki vsebuje dosežke ljubljanskih mestnih oblasti pri urejanju ...glavnega mesta dežele Kranjske. V obdobju od 1869 do 1882 so se v Ljubljani zvrstili trije župani: Jožef Suppan, Karl Dežman (Deschmann) in Anton Laschan. V knjižici se lahko podučimo o ukrepih glede stanja financ, uprave mesta, šolstva, gradenj, delovanja v problematiki izsuševanja močvirja in tako dalje. Pomemben vir za zgodovino Ljubljane, ki ga hrani Slovanska knjižnica.
Varstvo naravne in kulturne dediščine je interdisciplinarna dejavnost, zato je na področju konzervatorstva težko govoriti o razmerju med geografijo in etnologijo. To razmerje je v vsakdanjem delu ...zakrito in vpleteno v mrežo odnosov med različnimi strokami. Glede na vsebino problemov, ki jih obravnava konzervatorska stroka, je razmerje med geografijo in etnologijo mogoče obravnavati predvsem kot razmerje med naravno in kulturno dediščino. V referatu želim prikazati, kako so nekateri izmed pojavov, ki jih preučuje geografija, povezani z varstvom kulturne dediščine, in kako se lahko izsledki ene ali druge stroke okrepijo in izostrijo, če jih med seboj povežemo in primerjamo.
PDF