Izhodišča: Raziskave kažejo, da bi lahko nizkofrekvenčno magnetno polje (NF MP) gostote več kot 0,4 µT povečalo tveganje za nastanek otroških levkemij. Raziskali smo to tveganje zaradi ...izpostavljenosti NF MP zaradi bivanja v bližini daljnovodov in transformatorskih postaj v Sloveniji. Metode: Iz Registra raka Republike Slovenije smo pridobili georeferencirane podatke za vse otroke in mladostnike, stare 0–19 let, zbolele z levkemijo v letih 2005–2016, ter za referenčno populacijo vseh enako starih otrok in mladostnikov. Razdelili smo jih v pet skupin glede na izpostavljenost NF MP v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj. Za oceno izpostavljenosti NF MP smo uporabili modelirane vrednosti na drobni prostorski mreži. Relativno tveganje za levkemije smo ocenili s standardiziranim količnikom incidence. Dodatno smo raziskali časovni trend pojavljanja levkemij v obdobju 1967–2016 ter geografsko razporejanje. Rezultati: V letih 1967–2016 je za levkemijami zbolelo 841 otrok in mladostnikov (16 na leto). V letih 2005–2016 je velika večina vseh otrok in mladostnikov (99,5 %) v Sloveniji živela na območjih z NF MP, manjšim od 0,1 μT. Med 195 primeri levkemij se je v 0,1 ≤ NF MP < 0,2 µT blizu daljnovodov razvrstil eden (SKI = 2,4, IZ: 0,1−13,3), v bližini transformatorskih postaj pa pet primerov (SKI = 3,0; IZ: 0,97−7,0). V področju gostote NF MP, večje od 0,2 μT, ni bilo zbolelih. Levkemije se niso statistično značilno geografsko razporejale. Zaključki: V Sloveniji nobenega primera levkemij med slovenskimi otroci in mladostniki, starimi do vključno 19 let, ki živijo v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj, ne moremo pripisati vplivu izpostavljenosti NF MP.
V velikih mestih je varnost pomemben dejavnik. Strah pred kriminalom pa je dejavnik, ki ni odvisen od dejanske stopnje kriminala, ampak je neposredno povezan s kakovostjo prostora, ki vpliva na ...posameznikov občutek varnosti. Razlikuje se tudi glede na spol. V članku avtorici proučujeta strah pred kriminalom na javnih krajih na varnem območju velike metropole, pri čemer se osredotočata na to, kako na ta strah vplivajo prostorske značilnosti in kakšne so razlike med spoloma. Raziskava je bila leta 2017 izvedena v enem najvarnejših predelov Istanbula, ki ga tudi ženske dojemajo kot varnega. Vključevala je anketo, v kateri je sodelovalo 387 anketirancev in anketirank različnih starosti. Avtorici sta jih spraševali o strahu pred kriminalom na javnih krajih ter kdaj in zakaj ga občutijo. Izsledki so pokazali, da ženske tudi v varni soseski v mestu občutijo nekaj strahu ter da so med moškimi in ženskami pomembne razlike v tem, kako občutijo strah na javnih prostorih in v kakšnih okoliščinah.
V članku so obravnavani praktični ukrepi za vključevanje rezultatov ocene tveganja zaradi izrednih vremenskih dogodkov v postopek prostorskega načrtovanja. Na primerih ocene tveganja zaradi žleda za ...prenosno in distribucijsko elektroenergetsko omrežje ter za vetrne elektrarne je predstavljen postopek, ki vnaša rezultate ocene tveganja v analizo ustreznosti prostora. Najprej je izdelana ocena tveganja za prenosno in distribucijsko omrežje zaradi žleda. Rezultati ocene tveganja so uporabljeni kot podlaga za presojo predlaganih različic tras visokonapetostnega daljnovoda in kot vhodni podatek za analizo ustreznosti prostora za umestitev vetrnih elektrarn. Različici za umestitev vetrnih elektrarn z upoštevanjem tveganja in brez tega smo primerjali z gospodarskega vidika in ugotovili, da lahko škode zaradi izrednih vremenskih dogodkov pomembno vplivajo na gospodarsko upravičenost načrta. Ugotavljamo, da lahko rezultate ocene tveganja na dva načina vključimo v načrtovanje elektroenergetske infrastrukture, in sicer s posodobitvijo inženirskih standardov in izogibanjem območjem, na katerih bi lahko nastale največje škode na infrastrukturi zaradi izrednih vremenskih dogodkov. Ocena tveganja je pomembna informacija, ki lahko vpliva na odločitve v zvezi z rabo prostora in tehničnimi ukrepi za povečanje odpornosti infrastrukture.
Nanotechnology is the term given to those areas of science and engineering where the phenomena take place at nanoscale dimensions. Nanoparticles are particles with <100 nm in one dimension. They have ...different physical, chemical, electrical and optical properties than those that occur in bulk samples of the same material. Understanding these nanoscale properties and finding ways to engineer new nanomaterials will have a revolutionary impact, from more efficient energy generation and data storage to improved methods for diagnosing and treating diseases. Nanotechnology is poised to become a major factor in the world's economy and part of our everyday lives in the near future. Hundreds of tonnes of nanoparticles already enter the environment annually, but still very little is known of their interactions with biological systems. Recent studies indicate that some nanoparticles are not completely benign to biological and environmental targets. The challenge for toxicologists is to identify key factors that can be used to predict toxicity, permit targeted screening, and allow material scientists to generate new, safer nanoparticles with this structure-toxicity information in mind. The aim of this paper is to summarize some known facts about nanomaterials and discuss future perspectives, regulatory issues and tasks of the emerging branch of toxicology, that is, nanotoxicology.
Nanomateriali izboljšujejo kvaliteto našega Življenja, zato bo njihova uporaba na različnih področjih Življenja dramatično narasla. Po nekaterih ocenah bo imela nanotehnologija večji vpliv na druŽbno kot ga je imela industrijska revolucija. Kot posledica razmaha nanotehnologije se bo povečala poklicna in javna izpostavljenost nanodelcem ter izpostavljenost okolja. Nanodelci, ki nas najbolj zanimajo, so strukture, ki imajo v eni dimenziji manj kot 100 nm, in jih je izdelal človek. Njihove lastnosti se zaradi njihove majhnosti bistveno razlikujejo od lastnosti, ki jih imajo večji delci enake kemijske sestave. Šele v zadnjem času so se začela pojavljati vprašanja in vzpodbujati raziskave o potencialni nevarnosti nanodelcev. Trenutni rezultati toksikoloških študij potrjujejo kvarne učinke nanodelcev in navajajo, da nanodelci najverjetneje delujejo na organizem preko oksidativnega stresa. Študije nakazujejo številne posebnosti nanodelcev pri interakcijah s celicami, tkivi in organizmi. Najverjetneje je ta trenutek pomembno pridobiti čim več ustreznega znanja za oblikovanje regulative na področju varne proizvodnje in uporabe nanodelcev. Namen prispevka je povzeti Že znana dejstva o nanodelcih in predstaviti naloge nove smeri v toksikologiji, nanotoksikologije. V prispevku je povzeta najnovejša regulativa na področju ugotavljanja in zagotavljanja varnosti proizvodov nanotehnologij, navedene so nekatere koristne baze podatkov, razprave ter nacionalne in mednarodne smernice na področju nanotehnologije.
UCINCI VULKANSKIH ERUPCIJA NA OKOLIS I ZDRAVLJE Zuskin, Eugenija; Mustajbegovic, Jadranka; Jelinic, Jagoda Doko ...
Arhiv za higijenu rada i toksikologiju,
12/2007, Letnik:
58, Številka:
4
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Vulkani predstavljaju prijetnju za gotovo pola milijarde ljudi: danas je na Zemlji aktivno oko 500 vulkana, a svake se godine događa 10 do 40 njihovih erupcija. Posljedice erupcija vulkana odražavaju ...se na okoliš, utječu na klimu te na život i zdravlje ljudi, a vezani su uz pogoršanje socijalnih i gospodarskih uvjeta života. U okoliš s magmom uz vodenu paru (H2O), na površinu dospijevaju plinovi ugljikov dioksid (CO2) i sumporv dioksid (SO2), ugljikov monoksid (CO), vodikov sulfid (H2S), ugljikov sulfid (CS), ugljikov disulfid (CS2), klorovodik (HCl), vodik (H2), metan (CH4), fluorovodik (HF), bromovodik (HBr) i različiti organski spojevi te teški metali (živa, olovo, zlato). Njihovi nepovoljni učinci ovise o udaljenosti od vulkana te o eruptivnim obilježjima, tj. o viskozitetu magme i koncentraciji plinova. Štetnosti bliže vulkanu uključuju piroklastične rijeke, rijeke blata, plinova i vodene pare, potrese, zračne udare i tsunami. U štetnosti u udaljenim područjima ubrajaju se učinci toksičnosti vulkanskog pepela i zdravstveni problemi vezani uz dišni sustav, oči, kožu, zatim psihološke posljedice, ozljede, komunikacijski i transportni problemi, problem odlaganja otpada i opskrbe vodom, rušenje kuća, kao i pad strujnog napona. Dolazi do pogoršanja kvalitete vode i smanjenja kišnih razdoblja, oštećenja poljoprivrednih usjeva, uništavanja vegetacije. Za vrijeme vulkanskih erupcija i neposredno nakon njih povećan je morbiditet, posebno od respiratornih bolesti, a povećan je i mortalitet osoba zahvaćenih vulkanskom erupcijom. Nepovoljni zdravstveni učinci mogu se djelomično prevenirati pravodobnom primjenom zaštitnih mjera.
Nanomateriali izboljćujejo kvaliteto naćega življenja, zato bo njihova uporaba na različnih področjih življenja dramatično narasla. Po nekaterih ocenah bo imela nanotehnologija večji vpliv na družbno ...kot ga je imela industrijska revolucija. Kot posledica razmaha nanotehnologije se bo povečala poklicna in javna izpostavljenost nanodelcem ter izpostavljenost okolja. Nanodelci, ki nas najbolj zanimajo, so strukture, ki imajo v eni dimenziji manj kot 100 nm, in jih je izdelal človek. Njihove lastnosti se zaradi njihove majhnosti bistveno razlikujejo od lastnosti, ki jih imajo večji delci enake kemijske sestave. Šele v zadnjem času so se začela pojavljati vpraćanja in vzpodbujati raziskave o potencialni nevarnosti nanodelcev. Trenutni rezultati toksikoloćkih ćtudij potrjujejo kvarne učinke nanodelcev in navajajo, da nanodelci najverjetneje delujejo na organizem preko oksidativnega stresa. Študije nakazujejo ćtevilne posebnosti nanodelcev pri interakcijah s celicami, tkivi in organizmi. Najverjetneje je ta trenutek pomembno pridobiti čim več ustreznega znanja za oblikovanje regulative na področju varne proizvodnje in uporabe nanodelcev. Namen prispevka je povzeti že znana dejstva o nanodelcih in predstaviti naloge nove smeri v toksikologiji, nanotoksikologije. V prispevku je povzeta najnovejća regulativa na področju ugotavljanja in zagotavljanja varnosti proizvodov nanotehnologij, navedene so nekatere koristne baze podatkov, razprave ter nacionalne in mednarodne smernice na področju nanotehnologije.
Volcanoes pose a threat to almost half a billion people; today there are approximately 500 active volcanoes on Earth, and every year there are 10 to 40 volcanic eruptions. Volcanic eruptions produce ...hazardous effects for the environment, climate, and the health of the exposed persons, and are associated with the deterioration of social and economic conditions. Along with magma and steam (H2O), the following gases surface in the environment: carbon dioxide (CO2) and sulphur dioxide (SO2), carbon monoxide (CO), hydrogen sulphide (H2S), carbon sulphide (CS), carbon disulfide (CS2), hydrogen chloride (HCl), hydrogen (H2), methane (CH4), hydrogen fluoride (HF), hydrogen bromide (HBr) and various organic compounds, as well as heavy metals (mercury, lead, gold). Their unfavourable effects depend on the distance from a volcano, on magma viscosity, and on gas concentrations. The hazards closer to the volcano include pyroclastic flows, flows of mud, gases and steam, earthquakes, blasts of air, and tsunamis. Among the hazards in distant areas are the effects of toxic volcanic ashes and problems of the respiratory system, eyes and skin, as well as psychological effects, injuries, transport and communication problems, waste disposal and water supplies issues, collapse of buildings and power outage. Further effects are the deterioration of water quality, fewer periods of rain, crop damages, and the destruction of vegetation. During volcanic eruptions and their immediate aftermath, increased respiratory system morbidity has been observed as well as mortality among those affected by volcanic eruptions. Unfavourable health effects could partly be prevented by timely application of safety measures.
Vulkani predstavljaju prijetnju za gotovo pola milijarde ljudi: danas je na Zemlji aktivno oko 500 vulkana, a svake se godine događa 10 do 40 njihovih erupcija. Posljedice erupcija vulkana odražavaju se na okoliš, utječu na klimu te na život i zdravlje ljudi, a vezani su uz pogoršanje socijalnih i gospodarskih uvjeta života. U okoliš s magmom uz vodenu paru (H2O), na površinu dospijevaju plinovi ugljikov dioksid (CO2) i sumporv dioksid (SO2), ugljikov monoksid (CO), vodikov sulfid (H2S), ugljikov sulfid (CS), ugljikov disulfid (CS2), klorovodik (HCl), vodik (H2), metan (CH4), fluorovodik (HF), bromovodik (HBr) i različiti organski spojevi te teški metali (živa, olovo, zlato). Njihovi nepovoljni učinci ovise o udaljenosti od vulkana te o eruptivnim obilježjima, tj. o viskozitetu magme i koncentraciji plinova. Štetnosti bliže vulkanu uključuju piroklastične rijeke, rijeke blata, plinova i vodene pare, potrese, zračne udare i tsunami. U štetnosti u udaljenim područjima ubrajaju se učinci toksičnosti vulkanskog pepela i zdravstveni problemi vezani uz dišni sustav, oči, kožu, zatim psihološke posljedice, ozljede, komunikacijski i transportni problemi, problem odlaganja otpada i opskrbe vodom, rušenje kuća, kao i pad strujnog napona. Dolazi do pogoršanja kvalitete vode i smanjenja kišnih razdoblja, oštećenja poljoprivrednih usjeva, uništavanja vegetacije. Za vrijeme vulkanskih erupcija i neposredno nakon njih povećan je morbiditet, posebno od respiratornih bolesti, a povećan je i mortalitet osoba zahvaćenih vulkanskom erupcijom. Nepovoljni zdravstveni učinci mogu se djelomično prevenirati pravodobnom primjenom zaštitnih mjera.
PDF
