Uvod: V delovnem okolju na zdravje zaposlenih vplivajo indirektni in direktni psihosocialni dejavniki tveganja, ki določajo storilnost in učinkovitost zaposlenega. Namen raziskave je bil ugotoviti ...moč povezanosti direktnih dejavnikov tveganja pri delu na psihofizično zdravje zaposlenih v bolnišnici. Metode: Izvedena je bila presečna raziskava na 112 izmed 994 naključno izbranih zaposlenih v splošni bolnišnici. Kot merski instrument je bil uporabljen vprašalnik Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma (Cronbach α = 0,915). S kvantitativno analizo podatkov je bila raziskana povezanost med spremenljivkami in z regresijsko analizo moč neodvisnih spremenljivk na psihofizično zdravje zaposlenih. Rezultati: Anketiranci so izmed težav z zdravjem najpogosteje navedli bolečine v mišicah ramen, vratu in/ ali zgornjih udih (n = 44, 39,3 %), počutijo se preobremenjeni in utrujeni (n = 52, 46,6 %). S psihofizičnim zdravjem zaposlenih se značilno povezujejo štirje od šestih direktnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, in sicer so ti delovno okolje, delovna oprema in fizične obremenitve (rs = 0,385, p < 0,01); obremenitve kot posledica sociodemografskih okoliščin (rs = 0,401, p < 0,01); delovna obremenitev in hitrost poteka dela (rs = 0,319, p < 0,01) in; odnos zaposlenega z nadrejenimi (rs = 0,261, p < 0,01). Psihofizično zdravje pojasnjujejo (R2 = 0,18, p < 0,01) delovno okolje, delovna oprema in fizične obremenitve (R2 = 0,15, p < 0,05) ter obremenitve kot posledica sociodemografskih okoliščin (R2 = 0,08, p < 0,05). Diskusija in zaključek: Anektirani potrebujejo več neposrednega nadzora, boljše upoštevanje njihovega mnenja pri odločanju na nivoju organizacije in večjo prilagoditev časovnih rokov pri delu. Preobremenjenost in utrujenost izhajata predvsem iz nočnega dela, najpogostejša težava z zdravjem – bolečine v vratu, ramenih in rokah – pa je povezana z dvigovanjem bremen in prekratkimi odmori med delom.
Les je v krožnem biogospodarstvu prepoznan kot obetavna surovina, saj ima sposobnost skladiščenja ogljika, ki pa je pogojena z življenjsko dobo izdelka. Podaljšanje življenjske dobe lesa lahko ...dosežemo z ustrezno zaščito, pogosto z uporabo kemikalij, ki so lahko okolju in ljudem nevarne. Mineralizacija lesa s hidroksiapatitom predstavlja potencial za okolju prijazno zaščito lesa. Na primeru Plečnikove parkovne klopce, mineralizirane s hidroksiapatitom, sta bili izvedeni LCA in LCC analizi. Analiza LCA je temeljila na standardih EN ISO 14040 in EN ISO 14044, analiza LCC je bila prilagojena po vmesniku Evropske komisije za javna naročila. Pri primerjavi mineraliziranega lesa z življenjsko dobo 16 oz. 24 let z referenčnim (nemineraliziranim) lesom so rezultati pokazali, da je mineraliziran les z življenjsko dobo 24 let okolju najprijaznejša in hkrati najcenejša izbira. Največje negativne vplive na okolje je predstavljal mineraliziran les z življenjsko dobo 16 let, najdražja alternativa je bil referenčni les.
Uvod: Na zdravje zaposlenih v delovnem okolju vplivajo psihosocialni dejavniki tveganja, ki jih razvrščamo na neposredne in posredne. Namen raziskave je bil ugotoviti moč povezanosti in vpliv ...posrednih dejavnikov tveganja pri delu na psihofizično zdravje zaposlenih. Metode: Izvedena je bila opisna presečna raziskava na 112 izmed 994 naključno izbranih zaposlenih v splošni bolnišnici. Kot merski inštrument je bil uporabljen standardiziran vprašalnik »Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma« (Cronbach α = 0,915). S kvantitativno analizo podatkov je bila raziskana povezanost med spremenljivkami ter z regresijsko analizo vpliv neodvisnih spremenljivk na psihofizično zdravje zaposlenih. Rezultati: Rezultati kažejo, da se z indeksom »Psihofizično zdravje zaposlenih« značilno povezujejo vsi preučevani posredni psihosocialni dejavniki tveganja: odnos do dela, medosebni odnosi, organizacijska kultura, osebnostne značilnosti, razvoj poklicne kariere, razmejitev zasebnega življenja in dela ter skrb zase. Spremenljivko »Psihofizično zdravje« napovedujeta indeksa »Odnos do dela« in »Osebnostne značilnosti« (R2 = 0,40). Diskusija in zaključek: Anketiranci so izmed težav z zdravjem najpogosteje navedli bolečine v mišicah ramen, vratu in/ali zgornjih udov, med pojavi, povezanimi z zdravjem, pa občutek preobremenjenosti in utrujenost. Izmed posrednih dejavnikov tveganja so na zdravstveno stanje zaposlenih značilno vplivale spremenljivke »Osebnostne značilnosti« in »Odnos do dela« oziroma »Dojemanje težav kot izzivov« ter »Pozitiven odnos do rezultatov dela«. Ugotovitve lahko služijo managementu bolnišnice, ki bi z dobro organizacijo dela in boljšim neposrednim vodenjem dosegel zmanjšanje dejavnikov tveganja zaposlenih.
Uvod: Epidemija covida-19 je omejila praktično usposabljanje študentov zdravstvene nege. V zdravstveni negi simulacije niso novost, razmeroma novo področje izobraževanja pa so virtualne simulacije ...ali virtualni pacienti. Namen pregleda je bil preučiti najnovejše empirične ugotovitve o učinkovitosti oziroma uspešnosti uporabe virtualnih simulacij ali virtualnih pacientov pri študiju zdravstvene nege po svetu. Metode: Pregledani so bili znanstveni članki, objavljeni med letoma 2016 in 2021 v bibliografskih bazah CINAHL, MEDLINE, ERIC ter v kataložno-bibliografski bazi podatkov COBIB. Proučevani so bili članki, ki so obravnavali študente zdravstvene nege, pri katerih sta bila virtualna simulacija ali virtualni pacient uporabljena za način učenja in ne kot način preverjanja usvojenega znanja druge učne metode. Sinteza rezultatov je bila narejena s tematsko analizo. Rezultati: Vključenih je bilo 12 raziskav, ki so bile večinoma opravljene v razvitih državah. Rezultati so pokazali pozitiven vpliv virtualnih simulacij ali virtualnih pacientov na kognitivno in afektivno domeno znanja, praktično izvedbo intervencij, oceno samoučinkovitosti, kompetentnosti in zadovoljstva študentov. Diskusija in zaključek: Kadar kliničnega usposabljanja za študente zdravstvene nege ni mogoče zagotoviti, so virtualne simulacije ali virtualni pacienti lahko eno izmed možnih okolij za trening kliničnih odločitev, ki bi jih študent sicer pridobil v klinični praksi, ne morejo pa nadomestiti kliničnega usposabljanja in izkušenj, ki jih študent pridobi ob pacientu.
Prostorsko urejanje območij za pešce, ki zagotavlja bolj zdravo in vključujočo ulično krajino, je lahko močan mehanizem za izboljšanje varnosti in udobnosti pešačenja v afriških mestih. Avtorja v ...članku predlagata pristop k analizi hodljivosti na več prostorskih ravneh, s katerim se lahko določijo ulice, primerne za pešce, in problematična območja, ki zahtevajo manjše izboljšave (npr. popravilo pločnikov, boljše vzdrževanje stavb ter ureditev ulične razsvetljave in javnih klopi). Raziskovalni okvir, ki temelji na uporabi GIS, sta uporabila za središče Cape Towna v Južni Afriki, ki se spopada s kompleksnimi družbenimi in okoljskimi izzivi. Za vsak segment ulice s prehodom za pešce sta z orodjem za virtualno presojo območij za pešce zbrala podatke o okoljskih kazalnikih na mikro- in mezoravni ter proučila kakovost javnega prostora. Rezultate, dobljene z navedenim sestavljenim orodjem za presojo ulic, sta pomnožila z normalizirano vrednostjo mere prostorske sintakse (tj. integracije), na podlagi česar sta določila poti v mreži, ki so med seboj najbolj povezane in najbolj potrebne prenove. Z Jenksovo metodo naravnih mej sta razvrstila rezultate za vsak segment, na podlagi česar sta ugotovila, da so ulice, ki so najbolj potrebne prenove, zgoščene v Bo-Kaapu, razmeroma slabo razvitem, večkulturnem in hribovitem predelu v zahodnem delu Cape Towna. Na koncu sta predstavila priporočila za izboljšanje kakovosti mestnega okolja in splošne privlačnosti mesta za pešce. Predlagana metodologija omogoča učinkovitejše upravljanje krajev in razvrščanje potreb mesta po izboljšavah, s čimer se zmanjšajo stroški in poraba časa.
Uvod: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se vse pogosteje srečujejo z vse hitrejšimi odpusti iz bolnišnične obravnave. Če je poročanje o odpustu neustrezno, je nadaljevanje ...zdravstvene obravnave na domu oteženo. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako poteka kontinuiteta zdravstvene obravnave v patronažnem varstvu po bolnišnični obravnavi otročnice, novorojenčka in ostalih pacientov ter kako diskontinuiteta vpliva na delo diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Na namenskem vzorcu sedmih diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu so bili izvedeni delno strukturirani intervjuji. Raziskava je potekala med decembrom 2018 in januarjem 2019. Podatke smo obdelali po metodi analize vsebine.Rezultati: Strukturo opisa sestavljajo trije tematski sklopi, ki opredeljujejo poročanje o odpustu iz bolnišnične obravnave: (1) Poročanje o odpustu pacientov iz bolnišnične obravnave; (2) Poročanje o odpustu otročnice in novorojenčka iz porodnišnice; (3) Diskontinuiteta zdravstvene obravnave.Diskusija in zaključek: Izsledki kažejo, da je treba za nadaljevanje zdravstvene obravnave na domu vzpostaviti enoten način obveščanja pri odpustu iz bolnišnične obravnave. Smiselno bi bilo vzpostaviti enoten informacijski sistem na nacionalni ravni. Lahko bi nadgradili že obstoječ sistem »e-Zdravje«, v katerem bi diplomiranim medicinskim sestram v patronažnem varstvu omogočili dostop do zdravstvene dokumentacije.
Background. The aim of the study was to find whether children conceived through ICSI and their families differ from the children conceived in normally fertile families. Methods. The study group (SG) ...consisted of 41 children aged 3 years conceived through ICSI: 22 boys, 19 girls, 6 pairs of twins, and the control group (CG) of 41 children matched for sex, age and twin pairs. Family characteristics were assessed using a self-administered questionnaire on family characteristics, conception, pregnancy, labour and delivery, and postpartum period. The children’s development was assessed using the Developmental Čuturić Scale, and the parents filled in the questionnaire from SPP-3 on signs of inadequate child’s adaptation. The mother’s personality was assessed using the BFQ. Differences between the groups were analyzed using SPSS for Windows. Results. Comparison between the SG and CG showed the following statistically significant differences: in the SG mothers were older, the ICSI child was more frequently the only child, the mean duration of infertility treatment was 4 years, in most couples pregnancy occurred by the 3rd ICSI attempt, the family had a better socio-economic status. During the pregnancy, the SG mothers were less ambivalent towards pregnancy and the relationship between the partners improved, after delivery their psychic condition deteriorated, they were more concerned whether their child would develop normally. In the SG parents’ opinion, the quality of life improved after their baby’s birth; they described their children as more demanding and more restless. More ICSI children were cared after by their grand parents than their CG peers that mostly attended kindergarten. The development of all children was normal. Although the sum of signs of inadequate adaptation was comparable between the groups, the ICSI children demonstrated stronger intensity of individual sings. Factor analysis showed very heterogenic latent structure with many components that explained low percentage of variance; there was a clear connection between child’s signs of inadequate adaptation and maternal personality characteristics. The SG mothers achieved on BFQ a statistically lower score in agreeableness (P = 0.025) and openness (P = 0.008), and a higher score in the unsincerity scale (P = 0.001), i.e. they were more rigid, less open to diversity, less tolerant, tending more to perfection and providing more socially acceptable answers. These characteristics highly correlated with experiencing infertility as an extreme stress and were also in relationship with maternal age. Conclusions. The development of ICSI children is within the normal range; however, they tend to be at increased risk for emotional problems. There exists a strong correlation between the child’s characteristics and the mother’s personality that has been marked with the experience of infertility and their age.
Introduction: Community health nurses contribute significantly to better health, well-being and independence of older adults. The aim of the study is to compare preventive services for older adults ...in community health care between Sweden and Slovenia.
Methods: Literature review and document analysis were used to conduct a qualitative comparative analysis. Literature was retrieved from the MEDLINE, CINAHL and COBIB databases. An analysis of documents such as sectoral legal bases, guidelines and expert recommendations in Slovenia and Sweden was also conducted. The analysis included sources related to preventive services for older adults living at home published between January 2000 and December 2020 in Slovene, English or Swedish.
Results: Twenty units of literature were included in the review. Four comparative factors were identified: system and legal basis, organisation and scope, providers, and content. In Slovenia, all older adults are entitled to the same range of preventive services. Compared to Sweden, the organisation of community health care in Slovenia is more centralised, all older adults are entitled to the same scope of preventive health visits, while the level of education and scope of competences of healthcare providers are lower. In both countries, the content of preventive home visits to older adults is similar.
Discussion and conclusion: In Slovenia, community health nurses with additional knowledge could prescribe medical devices and medications form a limited list, as well as coordinate care. This would allow them to act more independently in patients' home environment. Further development of more personalised preventive services for older adults depends on research, resource provision and consideration of the organisational culture.
Uvod: Preventivne obravnave v patronažnem varstvu pomembno prispevajo k samostojnosti, boljšemu zdravju in dobremu počutju starejših odraslih. Namen raziskave je primerjati preventivne obravnave starejših odraslih v patronažnem varstvu med Švedsko in Slovenijo.
Metode: Na osnovi pregleda literature in analize dokumentov je bila narejena kvalitativna primerjalna analiza. Vključena je bila literatura iz podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL in COBIB. Narejena je bila tudi analiza dokumentov, kot so področne pravne podlage, smernice ter strokovna priporočila v Sloveniji in na Švedskem. Vključeni so bili viri objavljeni med januarjem 2000 in decembrom 2020, so se nanašali na preventivne obravnave starejših odraslih, ki živijo doma in so bili napisani v slovenščini, angleščini ali švedščini.
Rezultati: V analizo smo vključili 20 enot literature. Opredeljeni so bili štirje faktorji primerjave: sistem in pravne podlage, organiziranost in obseg, izvajalci ter vsebina. V Sloveniji so vsi starejši odrasli upravičeni do enakega obsega preventivnih obravnav. V primerjavi s Švedsko je v Sloveniji bolj centralizirana organizacija patronažnega varstva, vsi starejši odrasli imajo enak obseg preventivnih obiskov, izobrazba in obseg kompetenc izvajalcev pa je v Sloveniji nižja. Vsebina preventivnih patronažnih obiskov starejših odraslih je v obeh državah podobna.
Diskusija in zaključek: V Sloveniji bi lahko medicinske sestre v patronažnem varstvu z dodatnimi znanji pridobile tudi kompetence na področju predpisovanja z omejene liste zdravil in medicinskih pripomočkov ter koordinacije oskrbe. Tako bi lahko bolj samostojno delovale v domačem okolju pacientov. Za nadaljnji razvoj bolj personaliziranih preventivnih obravnav za starejše odrasle je pomembno raziskovanje, zagotavljanje virov in skrb za organizacijsko kulturo.
Javni interes je izhodišče za strateške usmeritve izobraževanja odraslih (IO) v Sloveniji, a trenutno v njem manjkajo okoljske teme. To vrzel v upoštevanju izobraževalnih potreb in skupin ...predstavljamo s ciljem dopolniti sistemske dokumente ter utemeljiti vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) kot strateško prioriteto. Z uporabo kvalitativne metodologije smo analizirali najnovejše dokumente in druge vire iz obdobja 2010–2020 s treh vidikov: sistema, raziskovanja in prakse. Ugotavljamo, da nepoznavanje, neupoštevanje in nezanimanje za VITR ovirajo njegov razvoj. Z VITR lahko izobraževanje odraslih postane vključujoč ter na potencialih in prednostih ciljnih skupin utemeljen proces. Trenutna usmeritev v povečanje temeljnih zmožnosti in okoljske zavesti z javnoveljavnimi programi in promocijo ne zadostuje za razvoj kritične andragoške prakse in sinergij med akterji, ampak velja začeti več (in drugačne) raziskave in preoblikovati sistem iz hierarhičnega v krožnega. Širše razumljen javni interes zato ne izključuje, ampak le dopolnjuje trenutno zastavljeno prihodnje desetletje slovenskega izobraževanja odraslih.
Zanimalo nas je, ali lahko morebitne statisticno znacilne razlike glede na demografske znacilnosti udeležencev kažejo na medgeneracijsko razlicna dojemanja bivalnega okolja. Za proucevanje smo ...uporabili metodologijo, ki sloni na kvantitativni metodi. Starejši udeleženci raziskave so porocali o vecjem zadovoljstvu, vecjem obcutku družbeno- ekonomske homogenosti soseske, boljših sosedskih odnosih in boljših obcutkih glede vzdrževanja grajenega okolja kot mlajši udeleženci. Zanimivo pa je, da mlajši udeleženci raziskave izražajo višjo stopnjo strinjanja glede vandalizma ter fizičnih in besednih napadov v soseski. Rezultati raziskave so bili v nasprotju s pricakovanji, saj predhodne študije pri starejših prebivalcih v primerjavi z mlajšimi ugotavljajo precej nižje stopnje strinjanja glede zadovoljstva z grajenim okoljem in pomembno višje stopnje glede kriminalitete. Rezultate si razlagamo z ugotovitvami številnih raziskovalcev, skladno s katerimi starejši ljudje še vedno na splošno raje ostarijo v svojem domu, v znanem okolju, saj se pogosto bojijo, da bi zanje prehod v kolektivno ali institucionalno življenjsko okolje neizogibno pomenil izgubo neodvisnosti, kar posledicno pomeni, da okolje sprejemajo tako, kot je. V raziskavi ugotavljamo še, da vrsta izkazanih statisticno znacilnih razlik kaže na to, da bivalno okolje, ki ima velik ucinek na zadovoljstvo in dobro pocutje, vendarle ne nudi enake kakovosti grajene socialne infrastrukture prav vsem
PDF
