V članku je obravnavana zgodnja slovenščina, tj. južnoslovanski jezik v vzhodnoalpskem in zahodnopanonskem prostoru, ki se je v 11. in 12. stoletju razprostiral od Donave na severu do Jadrana na ...jugu in roba Panonske nižine na vzhodu. Prikazan je zemljepisni obseg slovanskega jezikovnega prostora v Vzhodnih Alpah, kakor se kaže predvsem v pisnih virih od konca 6. do vključno 12. stoletja. Na osnovi jezikoslovne analize v virih dokumentiranih zemljepisnih in osebnih imen so določene jezikovne lastnosti zgodnje slovenščine, in sicer v prvi vrsti v razmerju do tedaj zemljepisno stičnih slovanskih geolektov na severu (poznejši češčina in slovaščina) in jugu (poznejša čakavščina).
Članek prinaša celovit popis in podrobno analizo vseh do danes znanih epigrafskih in anepigrafskih rimskih spomenikov iz podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika v Podkraju v bližini Tomišlja. Poleg že ...znane nagrobne stele CIL III 3816 = 10735, odkrite konec 19. stoletja, ki jo danes hranijo v Narodnem muzeju Slovenije, so bili ob dvakratni prenovi cerkve leta 2008 in 2010 odkriti številni rimski spomeniki. Obravnavanih in prvič objavljenih je osem novoodkritih spolij, med katerimi sta zagotovo najpomembnejša napisna nagrobna stela in fragment nagrobne stele z ohranjeno portretno nišo in vrtinčasto rozeto, ki je s stališča poznanega nabora rozet unikum. Inventar vključuje še fragment nagrobnika brez ohranjenega napisa, tri temelje za nagrobnike ter dva arhitekturna bloka.
Obcina Codroipo obsega danes poleg samega Codroipa se trinajst naselij, od tega kar osem s slovanskimi imeni: Beano (< *Beljane), Biauzzo (< *Blaguc), Goricizza (< *Goricica), Iutizzo (< *Ljutice), ...Lonca (< *Loka), Passariano (< *Preserjane), Rividischia (< *Robidisce), Zompicchia (< *Cepice). Neslovanska so: Muscletto, Pozzo, Rivolto, San Martino, San Pietro. Taksna koncentracija slovanskih krajevnih imen kaze na strnjeno slovansko poselitev tega dela Furlanije v srednjem veku, zgodnja datacija obstoja naselja s slovanskim imenom *Blaguc pa omogoca domnevo, da je do te poselitve prislo ze v casu pred ogrskimi vpadi, torej najmanj ze v 9. stoletju, ce ne celo ze v 8. stoletju. S tem se postavlja pod vprasaj teza zgodovinarjev (Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptman idr.), v skladu s katero je mirna slovenska kolonizacija v ravninski Furlaniji potekala sele v drugi polovici 10. in v 11. stoletju, potem ko so prenehala ogrska pustosenja (Kos 1985: 179). Zaradi sovpada lat. priponskega obrazila -anum in slovanskega obrazila -jane v sodobno obrazilo -ano oz. -ana so tako italijanski kot slovenski jezikoslovci doslej stevilna krajevna imena v Furlaniji in na slovenskem zahodnem robu zmotno razlagali kot romanska predialna imena, nastala iz osebnih imen rimskih veleposestnikov, ceprav so to izvorno slovanska imena na -jane (Torkar 2007a). Stevilo doslej neprepoznanih (staro)slovenskih toponimov v Furlaniji je zato znatno vecje, s tem pa tudi gostota in obseg nekdanje slovanske poselitve v Furlaniji.3 Za slovansko naselitev v Furlaniji pred ogrskimi vpadi sicer prica tudi tpn Cervignano, izprican ze v listini iz l. 912 kot Cerveniana, ki ga po vsej verjetnosti smemo rekonstruirati kot *...venjane (Torkar 2007a: 485). Koroska slovenska vas z gornjim imenom bi morala l. 2011 prejeti dvojezicni napis. Pri dolocitvi slovenskega dela napisa se je zapletlo, ker so uradni predstavniki slovenske manjsine vztrajali pri poknjizeni obliki Podsinja vas, kot jo je dolocil P. Zdovc (1993: 76, 2008: 93, 2010: 87), del domacinov in drugih predstavnikov manjsine pa se je zavzemal za obliko Psinja vas, ki je veliko blizja zivi ljudski izreki (Psinja ves). Prvi so svoje stalisce utemeljevali s trditvijo, da je danasnja narecna oblika nastala iz prvotne oblike *Podsinja vas, ker da, skupaj z Bistrico v Rozu, lezi pod planoto, imenovano Sine, nem. Sinach. Nemsko ime Hundsdorf je po njihovem mnenju napacen prevod slovenske narecne oblike Psinja ves, nastal pa naj ne bi toliko zaradi nerazumevanja kot zaradi posmehovanja. Proti tej razlagi govorita dva tehtna razloga: a) nem. ime Hundsdorf se pojavlja ze v viru iz l. 1216 (Hundesdorf ), ko slovenscina se ni poznala pojava vokalne redukcije, zaradi katere naj bi domnevna *Podsinja vas postala Psinja vas, b) ce bi izvirno ime res bilo *Podsinja vas, bi bila narecna oblika danes *Posinja vas, saj samoglasnik o v takih primerih ne izpade, enako kot v koroskih slovenskih krajevnih imenih Pogorje, Postrazisce, Poturje, ki so nastala iz *Podgorje, *Podstrazisce, *Podturje. Nobenega dvoma ni, da je knjizna oblika Podsinja vas rezultat ljudske etimologije, saj temelji na umisljeni ekstralingvisticni predpostavki. Prvic se pojavi v seznamu koroskih krajevnih imen iz l. 1918, nato pa se v seznamih iz let 1970 in 1982 (Zdovc 1993: 229). Prej, npr. 1894, je izpricana oblika Psinja ves (Specijalni repertorij 1894: 17), v seznamih 1905, 1945 in 1963 Psinja ves, 1972 Psinja vas (Zdovc 1993: 229). Prebivalci Psinje vasi so Psinjcici, pridevnik je psinjski (Zdovc 1993: 76). Ime planote Sine je o.itno rezultat podobne onemitve vzglasnega p- (iz *Psine) kot pri tpn Sarsko (iz *Psarsko). Podstava obeh imen . Sine (< *Psinje brdo) in Psinja vas . je *psina, 'kraj, kjer je veliko psov'. Na enak na.in so iz ustreznih apelativov tvorjeni toponimi Kozina (< *kozina 'kraj, kjer je veliko koz', 'kozji pa.nik'), Pol.ina (< pol.ina 'pol.ja luknja'), Krtina (< krtina 'manj.i kup zemlje, ki ga izrije krt'), *Ov.ina, danes Ewixen v Dolnji Avstriji (< *ov.ina 'ov.ji pa.nik'), in Ov.ina, kraj v Srbiji, *Bi.ina, danes Feischsen v Dolnji Avstriji (< *by.ina 'pa.nik za bike'), in By.ina, vas na .e.kem, ter Bi.ine, vas na Hrva.kem, *.abina danes Saffen v Dolnji Avstriji (< *.abina '.abji potok') (Georg Holzer 2001: 54, 56, 92), Vrbina (< vrbina 'vrbovo grmovje, drevje'). Priimek Adlesic je mogoce pojasniti na podlagi medjezikovne nemsko-slovanske glasovne substitucije. Obmocje vasi Adlesici je spadalo k zemljiskemu gospostvu Pobrezje (nem. Freyenthurn), ustanovljenemu sredi 16. stoletja (Kos 1991: 64). Glede na to, da nedalec od Kolpe, v Dugi Resi na Hrvaskem, se obstaja redek priimek Arlesic,12 lahko sklepamo, da je priimek Adlesic nastal iz prvotne oblike *Orlesic v pisarni nemskega zemljiskega gospoda v Pobrezju z bavarsko asimilacijo rl > dl in nemsko substitucijo srbskohrvaskega vzglasnega o z a. O bavarski asimilaciji rl > dl pise Ramovs (1924: 225), ki poleg bavarske asimilacije rn > dn za tpn Mirna pec (nemski pisar je to ime slisal kot Medna pec in ga zato prevedel v Hönigstein) navaja tudi asimilacijo nem. Stern v kor. nem. stedn, Kerl v khedl, Arling v adlin (sklicuje se na knjigo J. Schatza, Altbairische Grammatik, par. 72). Priimek *Orlesic je nastal kot patronimik iz vzdevka *Orlesa ali *Orles, ta pa iz obcnega imena orlesa, ki se v razlicnih hrvaskih in srbskih narecjih uporablja za kokos, raco oz. kozo, ali orles, ki je pokrajinska hrvaska ali srbska oznaka za orla.13 Primerljivo s ponemcenjem priimka *Orlesic v Adleschitsch je ponemcenje uskoskega priimka Culibrk v Culiberg (Terseglav 1996: 26). V urbarju za gospostvo Vinica iz leta 1674 zasledimo ta priimek zapisan kot Zulliwerkho (Kos 1991: 470).
V članku se - predvsem na zgledu priimkov - obravnavata dva sklopa problemov: a) slovenjenje ruske zveze 'soglasnik + e' in slovenjenje zveze 'soglasnik + ë' ter b) vprašanje razkoraka med latiničnim ...prečrkovanjem imen in priimkov, kot se pojavlja v potnih listih državljanov Ruske federacije in Ukrajine, in zapisom teh imen po slovenskih pravilih prečrkovanja oz. podomačenja.
Knjigo Keltska osebna imena v Panoniji uvrščamo med dela onomastičnega značaja. Onomastične raziskave so zveste spremljevalke vsakega epigrafskega izvajanja, zato so dela, ki zberejo in ...sistematizirajo imenski material, dobrodošla, saj olajšajo delo epigrafikom. Po razmeroma dolgem predahu je pred nami spet delo te vrste, ki ne bo koristno samo za raziskovalce Panonije, pač pa tudi za sosednji Norik in nenazadnje za vse, ki se ukvarjajo s tistimi provincami rimskega imperija, kjer je nekoč živelo keltsko prebivalstvo.
Temeljno izhodišče študije so onomastične raziskave francoskih in ruskih strokovnjakov od petdesetih let naprej. Raziskava imen literarnih junakov je lahko avtonomna metoda analize umetniškega dela. ...V poimenovanju junakov pri Miroslavu Krleži in Ivanu Cankarju naletimo skoraj na identične dileme univerzalnega in nacionalnega. Skupni imenovalec je pri obeh Nietschejeva filozofija. Pri Cankarju v nasprotju s Krležo ni prišlo do detronizacije tradicionalne romantične ljubezni, vendar njegovi libidalno enigmatični ludionimi govorijo o poskusu te detronizacije.
Gre za primerjavo dveh vzorcev -3.661 rojstnih imen iz slovenskega telefonskega imenika 1995 (mesto Ljubljana) in 51.448 samostalnikov iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (izdaja 1994: 21.823 m. ...sp., 21.427 ž. sp. in 8.198 srednjega spola). Povprečna dolžina pri imenih znaša 5.88 črke, pri občnih samostalnikih pa 8.49 črke in izkaže se, da so rojstna imena statistično zelo značilno krajša kot občni samostalniki. - Navedena je še primerjava dolžin samostalnikov po spolu (m povprečno 7.63, ž 8.95, s 9.59 črke) in tudi tu so pri vseh parih (m-ž, m-s in ž-s) razlike statistično značilne.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana