Marica Globočnik, po domače Smerinjekova Marica, se je rodila 01. februarja leta 1918 v družini Jakelj v Kranjski Gori. Po očetu, Petru Jaklju (Smerinjekovemu), je podedovala smisel za ohranjanje in ...pripovedovanje ljudskega izročila. Javnosti je poznana kot teta Pehta iz Vandotovih zgodb o Kekcu.Vsebino predstavlja pripovedovanje Marice Globočnik (tete Pehte) o šegah in navadah v Borovški vasi.
Marica Globočnik, po domače Smerinjekova Marica, se je rodila 01. februarja leta 1918 v družini Jakelj v Kranjski Gori. Po očetu, Petru Jaklju (Smerinjekovemu), je podedovala smisel za ohranjanje in ...pripovedovanje ljudskega izročila. Javnosti je poznana kot teta Pehta iz Vandotovih zgodb o Kekcu.Vsebino predstavlja pripovedovanje Marice Globočnik (tete Pehte) o svojem življenju in liku tete Pehte, ki ga je upodabljala dolga leta. Občasno to počne še danes.
Marica Globočnik, po domače Smerinjekova Marica, se je rodila 01. februarja leta 1918 v družini Jakelj v Kranjski Gori. Po očetu, Petru Jaklju (Smerinjekovemu), je podedovala smisel za ohranjanje in ...pripovedovanje ljudskega izročila. Javnosti je poznana kot teta Pehta iz Vandotovih zgodb o Kekcu.Vsebino predstavlja zgodba o nastanku Borovške vasi – Kranjske Gore, ki jo pripoveduje Marica Globočnik (teta Pehta).
Iz Občinske knjižnice Jesenice vabimo na domoznanski večer z etnologom dr. Janezom Bogatajem.Obudil bo obudil spomine na strica in predstavil knjigo Franc Saleški Finžgar: Vera v resnico, lepoto in ...pravico. Knjiga je posvečena 150. obletnici pisateljevega rojstva (1871-1962).Domoznanski večer bo v torek, 1. junija 2021, ob 19.00 v dvorani Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah.
Moralni razvoj osebnosti Kalin, Jana
AS. Andragoška spoznanja,
12/1998, Letnik:
4, Številka:
1-2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Izobraževanje na področju osebnostnega razvoja je vseživljenjski proces, tako kot osebnostni razvoj sam. V prispevku predstavimo različne psihološke teorije in njihove poglede na moralni razvoj, ki ...je sestavni del osebnostnega razvoja, nato pa se omejimo na oblikovanje in spreminjanje stališč in na vlogo izobraževanja v teh dveh procesih. Več pozornosti namenjamo pogledom kognitivnih teorij z razlago teorije L. Kohlberga in teorije J. Resta. V procesu oblikovanja in spreminjanja stališč poseben poudarek namenjamo pomenu okolja oz. skupine, ki ji posameznik pripada in vplivu osebnostnih lastnosti in izkušenj. Soočamo vplive oz. prednosti in pomanjkljivosti psihologije prepričevanja ter vzgoje in izobraževanja z namenom oblikovanja in spreminjanja stališč ob zavedanju, da so stališča sestavljena iz kognitivne, emotivne in konativne (aktivnostne) dimenzije.
Ideja vseživljenjskega izobraževanja ostaja kljub dopolnjenim izobraževalnim politikam marsikje neuresničljiva. Strokovnjaki ugotavljajo, da še tako dobro oblikovani programi, izobraževalna politika ...... ne vodijo k uspešni realizaciji. In kje so pravzaprav težave? Izkazalo se je, da je vse zelo odvisno od posameznika, ki se je ne le sposoben, marveč tudi pripravljen ves čas učiti. Avtorica v tem prispevku razmišlja o tem, da bi bilo treba za uspešnejšo realizacijo ideje vseživljenjskosti izobraževanja veliko energije nameniti institucionaliziranim oblikam rednega izobraževanja, ki jim je sleherni izmed nas izpostavljen kar lepo število let. Učitelji pa bi morali pri svojem vzgojnem delu najprej prepoznavati otroka kot » nastajajočo osebo« in na tej predpostavki ustvariti »pedagoški eros«, ki bi omogočal poleg razvoja razumske razsežnosti tudi razvoj razsežnosti otrokove osebnosti (čustvene, motivacijske ...). Izredno paje pomembno tudi učiteljevo pojmovanje poučevanja oziroma učenja, saj si učenec na tej podlagi oblikuje pojmovanje o učenju, na katero izrazito vplivata način poučevanja učitelja in njegova vloga v učnem procesu , in tudi strategije oziroma pristope k učenju. Te vplive bi se vsekakor v rednem šolanju dalo izboljšati, kajti način dela v razredu se pri slehernem učitelju oblikuje počasi in učitelji bi lahko s samooblikovanjem prehajali od » nadomestnega stila poučevanja«, ki je med našimi učitelji zelo razširjen, k » procesno usmerjenemu stilu poučevanja«, ki omogoča delitev odgovornosti med učencem in učiteljem pri pripravi učenja, izpeljavi in uravnavanju učne dejavnosti ter tudi pri vrednotenju dosežkov ter vzdrževanju motivacije in zbranosti.
Na desni strani pročelja je upodobljena umetniška figura in ime znamenitega slovenskega matematika Franca viteza Močnika (Cerkno, 1.10.1814 – Gradec, 30.11.1892). Doktor Franc Močnik je bil znamenit ...matematik in pisec učbenikov, V Gorici je doštudiral bogoslovje in nato poučeval na tamkajšnji normalki, obenem pa študiral filozofske vede v Gradcu, kjer je 1840 promoviral. Leta 1846 je postal profesor matematike na tehniški akademiji v Lvovu, 1849 pa na univerzi v Olomoucu. Od 1851 je bil šolski uradnik in deželni šolski nadzornik za Štajersko (1869-71). Prizadeval si je za izobraževanje učiteljev, ustanavljanje novih šol ter za izboljšanje gmotnega položaja šolstva in učiteljev na Kranjskem in Štajerskem. Dosegel je uvedbo več ur slovenskega pouka v tedanjih pretežno nemških ljudskih šolah. Leta 1871 je dobil z redom železne krone 3. stopnje viteški naslov. Močnik se je najbolj uveljavil kot pisec učbenikov matematike za osnovne in srednje šole ter kot metodik pouka matematike. Ustvaril je tudi priročnike in logaritemske table. Pisal je v nemškem jeziku. Literatura: Hladnik, M., Hojan, T.: Franc Močnik. V: Enciklopedija Slovenije, zv. 7, (Marin – Nor), str. 194, MK, Ljubljana, 1993.
PDF
