Družina Fink leta 1933 v Irči vasi pri Novem mestu. Od leve proti desni stoji sin Milan, hčer Pavla, sin Jože, ki je umrl kot vojak v drugi svetovni vojni, mati Angela, sin Lojze, ki je ravno tako ...umrl kot vojak v drugi svetovni vojni. Sedi hčerka Zinka. Člani družine so slikani pred družinsko hišo v Irči vasi. Gradivo je prispevala Majda Primc.
Oblačila za dojenčka iz leta 1946. Oblačila je iz lana sešila šivilja Malči Borštnar iz Brune vasi pri Mokronogu. Oblačila so ponosili 3 otroci. V Mokronogu je v tistem času bil velik trgovec z ...blagom Šircelj. Med vojno je blago skril in ga prodajal na črno.
Masarykovo* nabrežje (danes Savinjsko nabrežje) je bilo že v preteklem stoletju priljubljeno sprehajališče Celjanov. Na fotografiji od leve otroka celjskega veletrgovca Božidarja Ravnikarja Ines ...Ravnikar (por. Vučkovič) in Janez Ravnikar ter njuna sestrična Tita Grilec.V ozadju je lepo vidno južno pročelje Stare grofije in razvešeno perilo, ki so ga sušile celjske perice, ki je mnogim pomenil edini vir preživetja. Takrat namreč Savinja ni bila samo priljubljeno kopališče, temveč tudi priljubljeno perišče. Na produ med kapucinskim in železniškim mostom so tudi po zimi, v najhujšem mrazu na posebnih pralnih deskah prale perilo v ledeno hladni reki.* Tomáš Garrigue Masaryk (1850-1937), češkoslovaški politik, sociolog in filozof. Bil je goreč zagovornik češkoslovaške neodvisnost med prvo svetovno vojno, kasneje pa je postal ustanovitelj in prvi predsednik Češkoslovaške; po prvi izvolitvi leta 1918 je bil še trikrat ponovno izvoljen (1920, 1927 in 1934).Prispevala: Ines VučkovičUporabljena vira:– Biser na Savinji : Celje na starih razglednicah, 1993, str. 89 – https://sl.wikipedia.org/wiki/Tom%C3%A1%C5%A1_Garrigue_Masaryk
Skupina otrok v nekdanjem vrtcu v Šmihelu 20. junija 1960. Na fotografiji je Boris Hrvatin, tretji z leve zgoraj. Danes se v prostorih nekdanjega vrtca nahaja Zavod Friderika Ireneja Barage, ki ga je ...leta 2007 ustanovila Škofija Novo mesto. Gradivo je prispevala Majda Primc.
Jenšterletovi fantje (od leve: Jani, Vinko in Marjan Jenšterle) so otroška in mladostniška leta preživljali v brezskrbnem raziskovanju širše okolice svojega doma na Gosposki (takrat Zidanškovi ...ulici). Raziskovalna strast jih je pogosto zanesla ob reki Savinji na Stari grad ali pa preko nje čez Splavarjev most v celjski mestni park in tudi naprej na Reiterjev hrib, Anski vrh ali Miklavški hrib. Na teh raziskovalnih ekspedicijah jih je pogostokrat na fotografski film ujel oče Vincenc. V Celje prišel iz Davče na Gorenjskem, kjer so njegovi imeli veliko kmetijo, na kateri so fantje velikokrat preživljali poletne počitnice.Foto: Vincenc JenšterlePrispevala: Cvetka Jenšterle
Mama Terzija Voršič z otroki Jožico, Paulino, Ivanko in Feliksom. Posneto okoli leta 1915.Terezijo Voršič so vsi poznali kot Namlihovo mamo. Bila je trikrat poročena. S prvim možem osem mesecev, z ...drugim osem let in s tretjim osemnajst let. Prvi mož se je poškodoval pri vojaških vajah in je umrl, drugi je umrl za plučnico, tretjega pa je poškodovala krava z rogom in je tudi umrl.Imela je sedem otrok, kasneje še 8 vnukov in 11 pravnukov. Preživela je dve svetovni vojni in obakrat je bilo vse njeno imetje uničeno. Italjani so jim 1915. leta požgali hišo v Bovcu, drugič pa pa so jim požgali vse v Cvišlerjih pri Kočevju. Večkrat je bila begunka, lačna in ni imela kaj obleči.Med prvo svetovno vojno je bila z otroci v begunskem taborišču Bruck ob Litvi. V taborišču je bilo okoli 52.000 beguncev in vsak dan je pomrlo predvsem od lakote okoli 150 ljudi. Tam je umrla tudi ena izmed njenih hčera.Povzeto po članku “Imela sem tri može”, ki je bil objavljen v časopisu Novice (25. 1. 1963), ko je Namlihova mama praznovala devetinosemdeseti rojstni dan.Fotografijo hrani vnuk Srečko Namlih.
